fbpx

To so evropske države z naborniško vojsko: Švedska je naborništvo po ukinitvi ponovno uvedla leta 2017

Švedski naborniki leta 2008 (Foto: Wikimedia Commons)

Slovenska demokratska stranka je prejšnji teden predlagala ponovno uvedbo naborništva v obliki služenja 6-mesečnega vojaškega roka. Naborniški sistem poznajo v številnih evropskih državah, med drugim v vseh nordijskih državah, sosednji Avstriji in tudi v Švici. Na Švedskem so obvezno služenje vojaškega roka za moške med letoma 1901 in letom 2010 ukinili, a so nato prakso leta 2017 ponovno uvedli.

Verjetno najresneje nabor vojakov v Evropi poteka na Finskem, kjer je v ustavi opredeljena splošna vojaška obveznost za vse odrasle moške, ženske pa lahko vojaški rok odslužijo prostovoljno. Obvezno služenje vojaškega roka traja 165, 255 ali 347 dni, odslužiti pa ga je možno v okviru Finskih oboroženih sil, Finske obmejne straže ali civilno. Finski moški, ki zavračajo služenje vojaškega roka, so kaznovani s 173 dnemi zapora (v kar se vštevajo morebitni že odsluženi dnevi vojaškega roka), praviloma pa kazen odslužijo za zapahi in ne pogojno. Po podatkih iz leta 2011 je vojaški rok uspešno v celoti odslužilo 80 odstotkov moških, število žensk, ki se odločijo služiti vojaški rok pa znaša približno 300 na leto. Služenja vojaškega roka so oproščeni pripadniki Jehovih prič in prebivalci demilitariziranega otočja Åland. Ker je služenje vojaškega roka globoko zakoreninjeno v finsko kulturo, se vstop v vojsko tradicionalno šteje kot obred vstopa v odraslost.

DANSKA
Na Danskem so nabor uvedli 12. februarja 1849, vojaško obveznost pa opredeljuje tudi ustava. Služenje vojaškega roka za moške traja od 4 do 12 mesecev, ženske pa se lahko za to odločijo prostovoljno. Nabor poteka tako, da se morajo vsi moški po 18 letu starosti na Dan obrambe seznaniti z vojsko, prav tako pa jih tam tudi testirajo. Fizično sposobni in delno fizično sposobni se nato udeležijo t. i. »loterije«, kjer vzamejo številko. Tisti s številkami od 8.000 do 36.000 v času miru niso izbrani za služenje vojaškega roka, tisti s številkami od 1 do 8.000 pa morajo vojaški rok obvezno odslužiti, če za to ni dovolj prostovoljcev. Leta 2014 je npr. 99,1 odstotka nabornikov vojaški rok služilo prostovoljno, 0,9 odstotka oz. 19 pa so jih prisilili.

Ladja Danske kraljeve mornarice (Foto: U.S. Coast Guard)

ŠVEDSKA
Švedska je imela obvezno služenje vojaškega roka za moške med letoma 1901 in letom 2010, ko so to ukinili, a so nato prakso leta 2017 ponovno uvedli. Vpoklic je spolno nevtralen, v letih 2018 in 2019 pa je bilo v vojsko vpoklicanih 4 tisoč rekrutov, kar predstavlja okrog 4 odstotke predstavnikov posamezne generacije. Za služenje vojaškega roka so oblasti izbrale tiste mlade, ki so si tega želeli in so bili za to zainteresirani in motivirani. Gre sicer za opazno zmanjšanje nabornikov, v času hladne vojne je namreč vojaški rok odslužilo 85 odstotkov švedskih moških.

Švedski naborniki leta 2008 (Foto: Wikimedia Commons)

NORVEŠKA
Naborniški sistem poznajo tudi na Norveškem, a podobno kot na Švedskem služenje vojaškega roka načeloma ni obvezno. Izmed 63.841 moških in žensk, kolikor so jih leta 2012 vpoklicali na testiranje, so izbrali 9.265 nabornikov, ki so bili načeloma zainteresirani za služenje vojaškega roka. Tudi Norveška od leta 2013 pri vojaški obveznosti kot prva takšna država zveze NATO ne razlikuje med moškimi in ženskami.

Norveški vojaki (Foto: Fredrik Ringnes/Hæren / Wikimedia Commons)

AVSTRIJA
Naborniški sistem poznajo tudi v sosednji Avstriji, kjer služenje vojaškega roka traja 6 mesecev, možno pa ga je odslužiti tudi civilno.

Vojaška parada v Avstriji (Foto: Wikimedia Commons)

ŠVICA
V Švici nabor poteka med vsemi fizično sposobnimi moškimi, ko ti dosežejo polnoletnost, možno pa je tudi civilno služenje vojaškega roka. Slednje traja 340 dni oziroma 50 odstotkov dlje od vojaškega služenja.

Vojaki v Švici (Foto: Wikimedia Commons)

Rok Krajnc