Mag. Andrej Bručan je dr. med. spec. interne medicine in nekdanji minister za zdravje. Po končani klasični gimnaziji se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in jo končal leta 1967. Zaposlil se je v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Delal je na področju intenzivne interne in urgentne medicine. Vodil je tudi internistično urgenco. Od leta 1992 do 1996 je bil direktor Internih klinik UKC Ljubljana. Je ustanovitelj Slovenskega združenja za medicino in ga je 12 let tudi vodil, 8 let je bil podpredsednik Evropskega združenja za urgentno medicino. V tem času je bil član uredniškega sveta in recenzentskega odbora dveh evropskih strokovnih revij s področja urgentne medicine in reanimacije. Danes svoje znanje deli z mladimi zdravniki. Leta 2000, ko je vlado vodil Andrej Bajuk, je bil imenovan za ministra za zdravje. Leta 2004 je kandidiral za poslanca v Državnem zboru RS in bil izvoljen. Po volitvah je bil v vladi Janeza Janše imenovan za ministra za zdravje. Nato se je upokojil. Politično je aktiven v Slovenski demokratski stranki, katere podpredsednik je bil štiri leta. Bil je tudi predsednik Mestnega odbora SDS Ljubljana. Danes je član Odbora za zdravje pri Strokovnem svetu SDS. Poleg medicine je njegovo življenje zaznamoval šport. Bil je zelo dober v orodni telovadbi, kasneje se je aktivno rekreativno ukvarjal z nogometom, s tekom, smučanjem in kolesarstvom. Do pred dvema letoma je vodil zdravniško športno društvo Medicus. V intervjuju je največ pozornosti namenil koronavirusu in s tem povezanim ukrepom za preprečevanje širjenja tega nevarnega virusa.
O aktualnem dogajanju v zvezi s koronavirusom smo se pogovarjali z mag. Andrejem Bručanom, dr. med. spec. interne medicine, nekdanjim ministrom za zdravje. Seveda smo se dotaknili razmer v zdravstvu v zadnjih letih. Mag. Bručan opozarja, da je stanje resno, sprejeti je treba ukrepe, ki bodo za nekaj časa spremenili običajne življenjske navade.
Preberite še:
DEMOKRACIJA: Novoizvoljena vlada je na prvi seji v petek zvečer uporabljala zaščitne maske. Kako gledate na to?
BRUČAN: Začetek prve seje vlade z maskami ocenjujem pozitivno. Vlada je s tem hotela dodatno opozoriti na resnost stanja ob epidemiji, mogoče pa tudi pomiriti prebivalce, da bo v prihodnje poskrbljeno za dovolj zaščitnih sredstev. Zaščitne maske morajo uporabljati predvsem okuženi za preprečevanje širjenja okužbe.
DEMOKRACIJA: Med prvimi ukrepi nove vlade je bila ustanovitev kriznega štaba za soočanje s koronavirusom, opravili so tudi razpravo o tem. Kaj pričakujete od tega štaba?
BRUČAN: Ustanovitev in aktivizacija kriznega štaba je bila nujna, saj je prejšnja vlada s tem zamujala vsaj dva tedna. Še posebej je pomembno, da je bila v okviru štaba imenovana strokovna skupina, ki bo lahko pomagala z najnovejšimi strokovnimi odločitvami, saj je o delovanju tega virusa še kar nekaj neznank. Od kriznega štaba pričakujem jasne in točne smernice ukrepanja, zagotovitev zadostnih zaščitnih sredstev in predvsem pripravo na zelo verjetno večje število hudo obolelih. Pripraviti bo treba zadostno število navadnih in intenzivnih bolniških postelj tudi zunaj obstoječih bolnišnic, npr. v nekaterih praznih kapacitetah vojašnic. Izvesti bo treba vse, tudi najstrožje ukrepe za preprečevanje stikov. V teh nekaj dneh je vlada že opravila veliko tega dela. Ne upam si niti pomisliti, kaj nas bi doletelo, če se vlada ne bi zamenjala ali če bi se sedaj pripravljali na volitve. V primeru večjega števila obolelih in predvsem tistih, ki bodo potrebovali intenzivno terapijo, pa bo pred kriznim štabom in izvajalci nastal največji problem: kako zagotoviti zadostno število kadrov. Zdravnikov in medicinskih sester že sedaj primanjkuje, v primeru večjega števila z virusom okuženih bolnikov pa bodo potrebne prerazporeditve kadrov, za delo z respiratorji so potrebni posebej izšolani zdravniki in medicinske sestre
DEMOKRACIJA: Kako nas bo teplo to, da prejšnja vlada oziroma nekdanji predsednik Marjan Šarec ukrepom za preprečevanje širitve koronavirusa ni namenjal dovolj pozornosti, kakor je to v državnem zboru razkril Janez Janša?
BRUČAN: Prejšnja vlada je v zvezi s to epidemijo naredila kar nekaj napak. Mnogo prepozno se je zavedela resnosti situacije, čeprav so opozorila na podlagi strokovnih mnenj že prihajala, tudi iz prejšnje opozicije. Po mojem mnenju je bila storjena največja napaka, da ni bilo izolacije tistih, ki so v začetni fazi prihajali iz Italije; ko so se pojavili prvi primeri, navodil sploh ni bilo ali pa so bila preveč splošna. Na to so že takoj opozarjali zdravniki. Zamujenega je bilo kar nekaj časa, hitro ukrepanje nove vlade pa bo preprečilo vsaj najhujše posledice.
DEMOKRACIJA: Menite, da je bil Šarec zaveden ali toliko brezbrižen, morda celo len in malomaren?
BRUČAN: Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti, ker natančnega poteka ne poznam dovolj dobro. Glede na poročanja pa lahko sklepamo, da je minister Šabeder že prej opozarjal na problematiko, pa ni bil dovolj slišan. Sedaj tudi ni primeren čas za ugotavljanje krivde, za to bo dovolj časa, ko se bo epidemija končala. Ta čas je najbolj pomembno, da s skupnimi močmi premagamo skupnega sovražnika in obvarujemo prebivalce pred najhujšim. V ta namen je treba izločiti vse politične delitve in sprejeti vsak dober in izvedljiv ukrep.
DEMOKRACIJA: Kako pa ocenjujete delo ekipe na ministrstvu za zdravje v povezavi s koronavirusom in tudi sicer?
BRUČAN: Ministrstvo za zdravje se je v dogajanja za preprečitev epidemije vključilo prepozno, s kadri, s katerimi je v tem mandatu razpolagalo, pa kaj drugega niti ni bilo mogoče pričakovati. Inertnost in neusklajenost delovanja celotne vlade pa sta še dodatno povečali možnost hitrega širjenja epidemije. Ministrstvo bi moralo takoj vključiti v pripravljenost vse kapacitete in možnosti, ki so bile že na razpolago po ptičji gripi in kasneje še dopolnjene. Infekcijska klinika je dobro odreagirala od vsega začetka s pripravo potrebnih kapacitet, manjkala po so natančna navodila osnovnemu zdravstvu, ki pa je najpomembnejši člen pri preprečevanju epidemije. Ocena delovanja ministrstva za zdravje v celoti pa bi potrebovala več prostora. V tem dobrem letu sta bila na položaju kar dva ministra, kar praktično onemogoča uresničitev zastavljenih ciljev, še posebej če minister praktično ne pozna področja, ki ga pokriva, pri tem pa ima zelo nesrečno roko pri imenovanju večine ključnih sodelavcev. Rezultat tega je neučinkovitost ministrstva pri reševanju problemov, v času Šarčeve vlade ni bila rešena niti ena resnejša problematika, nasprotno, čakalne dobe so se celo podaljšale. Nadaljevale so se vse ideološke zablode ministrstva v času Kolar Celarčeve, ki so se pokazale predvsem v zakonu o zdravniški službi.
DEMOKRACIJA: Kakšne posledice nam bo vse to to prineslo?
BRUČAN: Če se vrnemo na področje epidemije koronavirusa, lahko ugotovimo, da so posledice počasnejšega delovanja prejšnje vlade že vidne: epidemija je v polnem razmahu, nepopolno obveščanje je povzročilo vsaj deloma nepotrebno paniko med prebivalstvom, nejasna in netočna navodila pa niso dala najpomembnejšega navodila: zmanjšanje stikov na minimum.
DEMOKRACIJA: Kako pa ocenjujete delovanje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, predvsem njegovega vodstva?
BRUČAN: Delovanja instituta ni mogoče ocenjevati izolirano. Vodstvo si sicer prizadeva, vendar so rezultati enaki kot pri celotni oceni. NIJZ je pred nekaj leti spremenil ime, kar pa seveda ni prineslo bistvenih vsebinskih sprememb. Inštitut deluje po precej zastarelih principih, ima ogromno pomembnih podatkov, ki pa so le deloma učinkovito uporabljeni. Inštitut bi moral biti bistveno bolj povezan z ministrstvom, če ne kar v njegovi sestavi. To bi omogočilo ministrstvu hitrejše in učinkovitejše ukrepanje.
DEMOKRACIJA: Ali bi se s pravimi in predvsem pravočasnimi ukrepi lahko v Sloveniji izognili širitvi koronavirusa tako, kot so bili pri tem uspešni na Japonskem in v Južni Koreji?
BRUČAN: Odgovor na to vprašanje je seveda pritrdilen, kar je razvidno že iz gornjih razlag. Izkušnje drugih držav bi morali izkoristiti za lastno ukrepanje, pri čemer bi bile predvsem dobrodošle izkušnje azijskih držav. Na Kitajskem so pojav bolezni dolgo skrivali, kar je eden bistvenih razlogov za širitev, kasneje pa jim je epidemijo z absolutno izolacijo uspelo zajeziti. Italiji zajezitve ni uspelo izpeljati, deloma zaradi zapoznelih ukrepov, deloma pa so imeli na začetku epidemije koronavirusa neugodno situacijo ob hkratnem vrhu epidemije navadne gripe, tako da je bilo veliko primerov koronavirusa zamenjanih z navadno gripo. Zanimivi so podatki za Norveško, kjer je veliko število pozitivnih brisov, pa zelo malo umrlih.
DEMOKRACIJA: V Sloveniji zelo primanjkuje primerne zaščitne opreme, kot so maske in drugo. S tem se soočajo že tudi v zdravstvenih ustanovah. Kako to komentirate in kako je mogoče po vašem mnenju to popraviti?
BRUČAN: Zaščitne opreme vključno z maskami primanjkuje v večini evropskih držav in tudi v ZDA. Sedaj Kitajci vračajo del te prej njim poslane opreme. Sedaj je krizni štab sprostil kar precej zaščitne opreme, ki bo v kratkem dosegljiva po ceni, ki je zamrznjena. V vsaki taki situaciji se lahko pojavijo dobičkarji, kar je mogoče preprečiti z zamrznjenimi cenami. Treba bo maksimalno zaščititi zdravstveno osebje pa tudi druge zaposlene, ki bodo na delovnem mestu v stiku z ljudmi.
DEMOKRACIJA: Primanjkuje tudi respiratorjev. Menite, da bomo lahko pravočasno stvari rešili?
BRUČAN: Slovenija ima na razpolago kar veliko število respiratorjev za umetno ventilacijo bolnikov, vendar je velika večina v uporabi za zdravljenje drugih bolnikov. Krizni štab je že v dogovorih za nabavo nekaj deset novih aparatov, za katere obstaja velika verjetnost, da bodo hitro dobavljeni. Problem je v tem, da sedaj vse države naročajo to aparaturo, proizvajalci pa jih ne zmorejo izdelati v zadostni količini. Respiratorji so potrebni za zdravljenje najtežjih bolnikov, to pa so večinoma starejši bolniki. Starejši bolniki so bolj ogroženi, njihova smrtnost je zelo velika. To je posledica nesposobnosti celic zgornjih dihal pri starejših, da odstranijo virus. Ta se v začetni fazi bolezni naseli v bronhijih in čaka na primeren trenutek, da napade celice v pljučnih mešičkih, kjer poteka izmenjava plinov. Ta prva faza bolezni traja 6 do 7 dni. Če organizem virus v tem času odstrani iz bronhijev, poteka bolezen v blagi obliki. Pri starejši ljudeh pogosteje ta obrambni mehanizem zataji, virus prodre v pljučne mešičke, tam se nabere tekočina, ki zelo otežuje dihanje. Brez primerne podpore dihanju bolnik zaradi zadušitve umre. Podobno oslabljeno odpornost proti virusu kot starejši imajo tudi diabetiki, kadilci in bolniki z oslabljenim imunskim sistemom.
DEMOKRACIJA: So zdaj sprejeti ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa v državi po vašem mnenju pravilni?
BRUČAN: Odkar deluje krizni štab, so sprejeti ukrepi primerni, so hitri, jasni, in kar je pomembno, tudi izvedljivi. Še posebej naj omenim hitro akcijo za zagotovitev dodatnih bolniških postelj v primeru potrebe in razglasitev absolutnega omejevanja stikov.
DEMOKRACIJA: Kaj svetujete državljanom, kako naj ravnajo, kako se naj zaščitijo, nekateri še kar verjamejo, da gre samo za malo hujšo obliko gripe?
BRUČAN: Najvažnejše je, da državljani izvajajo zahtevane in priporočene ukrepe kriznega štaba, saj brez tega sodelovanja ni mogoče doseči dobrih rezultatov. Vsi ti ukrepi tudi ne bodo imeli uspeha, če ljudje ne bodo sami poskrbeli za absolutno prekinitev medsebojnih stikov, če to ni nujno potrebno. Sedaj mora biti vsakomur jasno, da gre za skrajno resno stanje in da je od njihovega vedenja odvisno, kako bodo živeli v prihodnje.
DEMOKRACIJA: Dobili smo novega ministra za zdravje Tomaža Gantarja. Njegovo sporočilo je, da je treba biti plat zvona in sprejemati najstrožje ukrepe. Takoj po tem so se pojavile novice, da gre Ljubljana v karanteno, kar je povzročilo paniko, izkazalo se je, da gre za nepreverjeno informacijo. Kaj bi v bistvu prinesla karantena in kdaj je ta smotrna, upravičena?
BRUČAN: Z ministrom Gantarjem se strinjam, da je stanje skrajno resno in da je treba sprejeti ukrepe, ki bodo za nekaj časa spremenili običajne življenjske navade. Karantene so nekatere države uvedle, Italija sedaj za vso državo, Avstrija za Tirolsko, sedaj karanteno uvajajo tudi nekatere druge države. Karanteno je smiselno uvesti, če je pojavnost neke infekcijske bolezni na nekem območju bistveno večja od okolice. Pri nas za zdaj takih pogojev ni. Ko se je število primerov v Metliki povečalo, drugje pa so bili le posamezni primeri, se je razmišljalo o karanteni za to območje. Kasnejši razvoj dogodkov je pokazal, da karantena za to območje ne bi bila smiselna. Popolnoma drugačna situacija je nastala na meji z Italijo, kjer je potrebna najstrožja kontrola vstopanja v državo, kar pa seveda ne pomeni zapiranja meje. Zelo dobro se je pokazalo delo kriznega štaba v primeru zagotovitve konvojskega prehoda tovornjakov čez Slovenijo proti vzhodu.
DEMOKRACIJA: Novi minister kot ključno izpostavlja krepitev javnega zdravja, da je treba v prihodnje krepiti javni zdravstveni sistem. Je usmeritev pravilna?
BRUČAN: Usmeritve delovanja ministrstva za zdravje v tem mandatu so opredeljene v koalicijski pogodbi. V tej pogodbi je točno opredeljena tudi podpora javnemu zdravstvenemu sistemu, ki pa temelji na konkurenčnosti in enakopravnemu vstopu v zdravstveni sistem vsem izvajalcem, ki izpolnjujejo pogoje za to. V koalicijski pogodbi se daje tudi prednost dolgotrajni oskrbi, ki bo reševala marsikateri problem starejših. Zakon za to področje je bil pripravljen že v letu 2007, pa kasneje ni bil realiziran. Veliko rešitev iz tega zakona je mogoče uveljaviti še danes. Med nalogami ministrstva v tem kratkem, dveletnem obdobju je treba posebej omeniti tiste, ki jih je v tem mandatu mogoče tudi realizirati. Med njimi je na prvem mestu skrajšanje čakalnih dob.
DEMOKRACIJA: Med rešitvami vidi tudi odpravo anomalij, boljše upravljanje in več sredstev. Ali te lahko pridobimo samo z višjimi prispevki?
BRUČAN: Številne anomalije v zdravstvenem sistemu je treba nujno odpraviti. Treba je spremeniti zakon o javnih zavodih, ki sedaj onemogoča moderno vodenje in delovanje. Zavode mora voditi direktor z upravnim odborom in s strokovnim svetom. Vodilni morajo za svoje delo biti primerno plačani, zato pa tudi bolj odgovorni. Imeti morajo polne kompetence pri svojem odločanju.
DEMOKRACIJA: Čakalne dobe se povečujejo, a so te tudi po mnenju novega ministra le vrh ledene gore težav. Pričakujete, da se bodo čakalne dobe v prihodnjih letih lahko pomembno skrajšale?
BRUČAN: Dolge čakalne dobe imajo v številnih državah po svetu, pri nas pa predstavljajo še poseben problem, ker so med najdaljšimi v Evropi in se še podaljšujejo. Osnovni razlog za to je v neprimernem sistemu zdravstvenega zavarovanja, ki je edinstven v Evropi. ZZZS ni zdravstvena zavarovalnica, kot zavod je neke vrste državna institucija. Treba je uvesti dokaj široko osnovno zdravstveno zavarovanje, vse drugo pa kriti z dodatnimi zavarovanji. Dopolnilno zavarovanje v tem primeru ne bo več potrebno. Mislim, da bo v tem mandatu za tako obsežno in pomembno spremembo premalo časa, bo pa treba pripraviti osnovo za te spremembe v prihodnje. Drug pomemben razlog za dolge čakalne dobe je v celoti zastarel zdravstveni sistem. Ko bo zagotovljena konkurenca in omogočen enakopraven vstop v sistem vsem izvajalcem, se bodo čakalne dobe skrajšale na sprejemljiv čas. Poenotiti je treba tudi ves informacijski sistem, kar bo omogočilo pravilno ugotavljanje čakalnih dob. Takojšne skrajšanje čakalnih dob pa smo realizirali leta 2006 in 2007, ko smo omogočili delo zunaj rednega delovnega česa s primernim plačilom. Višanje prispevkov samo po sebi ne bo skrajšalo čakalnih dob, bo pa potrebno za realizacijo dolgotrajne oskrbe.
DEMOKRACIJA: Kako pa je z zajezitvijo korupcije v zdravstvenem sistemu, kakšne ukrepe bi bilo treba vzpostaviti?
BRUČAN: Korupcija v zdravstvu je velik problem, pa nič večji kot na drugih področjih. Glede korupcije je treba težiti k ničelni toleranci, pri tem boju pa naletimo na številne povezave v ozadju, ki s spretnimi in več desetletij izvajanimi manevri otežujejo ta prizadevanja ter ščitijo svoje interese in koristi. Centralizacija nabave po mojem ne bo prinesla rezultatov, zakon je treba spremeniti tako, da bo omogočal način nabave, kot ga sedaj že uporabljajo zasebniki, ki s pogajanji dosežejo pogosto dosti nižje cene kot javni zavodi.
DEMOKRACIJA: Čemu zdaj posvečate največ pozornosti, kako spremljate stanje v državi?
BRUČAN: Sedaj uživam kot upokojenec, še vedno se letom primerno ukvarjam s športom, sodelujem pri izvedbi strokovnih izpitov za zdravnike, kjer preverjamo znanje iz urgentne medicine, sodelujem pri delu Zdravniške zbornice Slovenije in skušam biti seznanjen z dogajanji v Sloveniji predvsem na področju zdravstva.
Demokracija