Vodja svetovalne skupine v okviru Ministrstva za zdravje dr. Bojana Beović na podlagi zadnjih podatkov o potrjenih okužbah s koronavirusom in bolnikih s covidom-19 ocenjuje, da še ne moremo govoriti o vrhu epidemije. Ker se lahko v vsakem trenutku krivulja obrne navzgor, poziva k doslednemu upoštevanju ukrepov. Nekaj časa je po njenih besedah še mogoče pričakovati, da se bo večalo število covidnih bolnikov v bolnišnicah.
Infektologinja Bojana Beović je v današnji izjavi za STA pojasnila, da zadnje številke “še vedno stojijo na mestu” in da še ne moremo govoriti o vrhu epidemije, lahko pa govorimo o platoju. Opozorila je, da je problem takega platoja, da se krivulja lahko v vsakem trenutku spet obrne navzgor. “Zato je tako nujno, da so bili sprejeti dodatni ukrepi, ki bodo, vsaj tako upamo, obrnili potek epidemije navzdol,” je bila jasna.
Glede na precejšnje število potrjenih primerov okužb z novim koronavirusom v minulem tednu in glede na to, da je med njimi kar nekaj starejših ljudi, je po njenih oceni pričakovati, da se bo še nekaj časa naprej povečevalo število tistih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Upa, da bo do konca novembra le prišlo do padca števila hospitaliziranih bolnikov. Na infekcijski kliniki v Ljubljani po njenih besedah ves čas vozijo po robu, a hkrati celotni slovenski zdravstveni sistem zagotavlja dovolj veliko število postelj, da so ljudje ustrezno obravnavani. Pravi, da je to herojsko delo in celotna družba bi se morala zavedati, da imamo v Sloveniji ne glede na težave z organizacijo in slabo kadrovsko preskrbljenost izjemno zdravstvo, ki temelji na zelo požrtvovalnih zaposlenih.
Po besedah Beovićeve so zdravstveni delavci v tem trenutku v izjemno težkem položaju, tudi zaradi možnosti okužbe, a na srečo do prenosa okužbe neposredno od bolnikov ne prihaja pogosto. “Pogosteje se to zgodi tam, kjer okuženost bolnikov ni prepoznana, in ne na oddelkih, kjer so hospitalizirani bolniki s covidom-19. Pri delu z njimi namreč dosledno uporabljajo zaščitno opremo. Več je okužb, ki pridejo v zdravstvo od zunaj in se potem prenesejo med zaposlenimi. Tudi to skušamo omejevati. Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v ljubljanskem kliničnem centru je v teh mesecih izjemno aktivna,” je zatrdila.
Velik del okužb se prenaša na delovnih mestih
Vira okužb na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) sicer ne beležijo, beležijo pa okuženost po nekaterih poklicnih skupinah. Beovićeva poudarja, da lahko iz teh podatkov razberemo, da so okuženi delajo v zelo različnih dejavnostih in da je prizadetih veliko poklicev. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da se velik del okužb prenaša tudi na delovnih mestih. “Gre za odgovornost vsakega zaposlenega in vsakega delodajalca, da v svojem okolju omeji širjenje. Zavedati se moramo te povezanosti, skrbi za omejevanje epidemije na vseh mestih, kjer prihaja do stikov med ljudmi. In če prihaja do stikov, prihaja tudi do širjenja bolezni,” je jasna.
Infektologinja je pozvala, da naj vsak posameznik poskrbi, da ostane zdrav in da ne bo okužbe prenašal naokrog. “Držimo se tega, da se ne zbiramo, se ne obiskujemo, kljub temu da gre za martinovo. Ostanimo s svojo družino. Če smo na delovnem mestu ali kje drugje, kjer moramo biti, dosledno nosimo masko, razkužujemo roke, ohranjajmo distanco, zračimo prostore in se zavedajmo, da samo s tem prispevamo k čim bolj normalnemu preživetju in k manjšemu številu žalostnih izhodov te bolezni.”
“Mesece že prepričujemo ljudi, da je bolezen nevarna, terja velik davek. Žal so bili pred nekaj tedni v bistveno večjem soju žarometov tudi zdravniški kolegi, ki so razlagali, da gre za navadno gripo in da ti napori niso potrebni,” je opomnila in pri tem dodala, da se mora vsak, ki se v takšni kritični situaciji oglaša, zavedati svoje odgovornosti.
Nina Žoher