Inovacije in inovacijska kultura so ključni dejavnik uspešnosti podjetij. Razvoj novih tehnologij, skrajševanje življenjskega cikla izdelkov in naraščajoča globalna konkurenca povečujejo pomen inovacij, ne le za prihodnjo rast podjetij, temveč tudi za njihovo preživetje na dolgi rok. Poleg vsega omenjenega pa se je inovativnost izkazala kot ključna pri reševanju družbenih problematik današnjega časa, kot so revščina, podnebne spremembe in staranje prebivalstva. Ministrstvo za gospodarski razvoj skozi vrsto različnih programov želi podjetja spodbuditi k koriščenju možnosti spodbud na račun sredstev, ki se krijejo kot iz domačega, kot tudi iz evropskega proračuna. Inovativnost in konkurenčnost gospodarstva pa bi bila lahko pri nas vsekakor višja, če bi v preteklosti več sredstev namenjali v razvoj le-teh, kot pa da smo jih namenili za financiranje nevladnih organizacij.
V zadnjih desetih letih je šlo za nevladne organizacije, ki imajo naslov na Metelkova 6, kar 37 milijonov evrov. “Naštejte mi en sam nacionalni dosežek nevladen organizacije na naslovu Metelkova 6. Pozna kdo? Ja, širjenje virusa po državi, pa mazanje fasad ministrstev in grožnje s smrtjo,” je glede prioritet prejšnjih vlad kritično zatrdil premier Janez Janša.
Potrebno je zavedanje, da inovacije pomembno prispevajo k reševanju ključnih družbenih izzivov, od okoljske problematike, varnosti, dostopa do hrane, staranja prebivalstva, do izzivov na področju zdravja. Pogosto so povezane z velikimi naložbami in posledično tudi tveganji, a so hkrati ključni dejavnik pri uspešnosti podjetij. Razvoj novih tehnologij, skrajševanje življenjskega cikla izdelkov in naraščajoča globalna konkurenca povečujejo pomen inovacij, ne le za prihodnjo rast podjetij, temveč tudi za njihovo preživetje na dolgi rok, posledično pa povečujejo tudi konkurenčnost nacionalnega gospodarstva.
Država inovacije v gospodarstvu spodbuja na različne načine, tako z javnimi razpisi za podjetja, z davčno olajšavo za vlaganja v inovacije, kot tudi s pomočjo podpornega okolja za inovativna podjetja. Po poročanju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je v Sloveniji inovativnih nekaj manj kakor 40 odstotkov vseh podjetij, torej preko 77 tisoč podjetij. Zadnji dostopni podatki Statističnega urada kažejo, da je polovica teh podjetij inovativnih na tehnološkem in tudi na ne-tehnološkem področju, nekaj manj kakor tretjina teh podjetij je inovativnih na način, da so uvedli tehnološko inovacijo, preostalih 20 odstotkov podjetij pa je uvedlo ne-tehnološko inovacijo.
Slovenija se uvršča na 32. mesto
Vsakoletno raziskavo o inovativnosti posameznih svetovnih gospodarstev izvaja Svetovna organizacija za intelektualno lastnino – Wipo v sodelovanju z univerzo Cornell. Po zadnji raziskavi leta 2020 je bilo ugotovljeno, da med najbolj inovativne države spadajo Švica, Švedska in Velika Britanija. Slovenija se uvršča na 32. mesto, med Portugalsko in Madžarsko, omenjene države pa so tako prepoznane kot zmerno razvite inovatorke.
Poleg demografije je dvig inovativnosti prioriteta naslednjih razvojnih strategij
Delež inovacijsko aktivnih podjetij je v Sloveniji večji med velikimi podjetji, prav tako jih je z vidika dejavnosti več v podjetjih, ki so registrirana za predelovalne dejavnosti. “To je poleg demografije naš največji izziv,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša. Poudarja, da bi moralo stopnjo inovativnosti vsekakor dvigniti, s čimer bi dosegli večjo konkurenčnost gospodarstva, po drugi strani pa dosegali blaginjo prebivalstva. Vsekakor meni, da bi morali sredstva, ki so namenjena nevladnim organizacijam vlagati v inovativne projekte, česar se v EU lotevajo tudi s pomočjo tako imenovanega socialnega podjetništva. Nasprotno pa smo v preteklosti sredstva namenjali v organizacije, kot so denimo Zveza združenj borcev za vrednote NOB, Mirovni inštitut in ostale, ki pa na splošno niso prispevale k inovativnosti v veliki meri.
Mikro, malim in srednje velikim podjetjem je na voljo tudi vavčer za zaščito intelektualne lastnine. Z vavčerjem v višini do 9.999 evrov omogočamo sofinanciranje upravičenih stroškov, vezane na pripravo patentne prijave, prijave modela, znamke; prijave in/ali vzdrževanja in/ali širjenja prijave v tujino in prevoda prijave.
Med večjimi prejemnicami finančnih sredstev iz državnega proračuna med leti 2009 in 2019, se nahajajo sledeče vidnejše nevladne organizacije: Zveza združenj borcev za vrednote NOB (5.118.827 evrov), Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne družbene in politične študije, Ljubljana (3.270.398 evrov), Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra, Ljubljana (2.364.869 evrov) in Mesto žensk, društvo za promocijo žensk v kulturi. Ljubljana (1.207.771 evrov). Med večjimi prejemniki proračunskih sredstev s strani Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov pa so sledeče nevladne organizacije: Društvo Odnos (432.940,94 evrov), Javni zavod Cene Štupar (392.301,93 evrov), Človekoljubno dobrodelno društvo UP (195.386,11 evrov), Slovenska filantropija (175.907,62 evrov) in Inštitut za afriške študije (80.524,59 evrov).
Javne spodbude za razvoj inovativnosti v podjetjih
Slovenija spodbuja podjetniška vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije z različnimi ukrepi, kot je denimo stoodstotna davčna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj, z javnimi razpisi za sofinanciranje finančnega vložka za projekte raziskav, razvoj in inovacij v podjetjih in skozi podporno okolje za inovativna podjetja (subjekti inovativnega okolja: inkubatorji, tehnološki parki). Večino ukrepov za spodbujanje inovativnosti v podjetjih izvaja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in sicer s pomočjo izvajalskih inštitucij SPIRIT Slovenija in Slovenskega podjetniškega sklada.
Ministrstvo podpira inovativne, raziskovalno razvojne projekte podjetij ali konzorcijev podjetij, ki se nanašajo na razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev z visoko dodano vrednostjo in s tržnim potencialom, vključevanje visoko izobraženih strokovnjakov v podjetja, z namenom pospeševanja inovacij, krepitve kompetenc podjetij z interdisciplinarnimi znanji, vzpostavitev učinkovite inovacijske infrastrukture ter krepitev raziskovalno razvojnih oddelkov v podjetjih, sofinanciranje izvajanja razvojno inovacijskih projektov tistim mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki so po predložitvi vloge za SME Instrument v okviru Okvirnega programa EU za raziskave in inovacije – Obzorje 2020, od Evropske komisije prejela certifikat “Seal of Exellence”.
MGRT tudi spodbuja vključevanje slovenskih podjetij v mednarodne EUREKA projekte, v obliki subvencije za raziskovalno – razvojne aktivnosti, izvedbo pilotnih/demonstracijskih projektov, usmerjenih v razvoj za testiranje oziroma demonstracijo novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev v realnem okolju, ki se lahko uvrstijo na fokusna področja iz Akcijskih načrtov SRIP v okviru Slovenske strategije pametne specializacije, strateško razvojnih inovacijskih partnerstev (SRIP) oziroma okrepitev raziskovalno-razvojno-inovacijskega (RRI) sodelovanja sicer neodvisnih deležnikov: podjetij, raziskovalnih organizacij ter drugih relevantnih razvojnih deležnikov, ki delujejo na posameznem področju uporabe Strategije pametne specializacije 2014-2020, z namenom sistematičnega povezovanja v mednarodne verige vrednosti in zagotovitvijo celovitega podpornega okolja v Sloveniji.
Podjetniki pa si lahko več o javnih razpisih in vzpodbudah preberejo TUKAJ.
Sara Rančigaj