Dvojna merila slovenskega krivosodja: Se obeta kazenski pregon RTVS zaradi podpihovanja sovražnega govora in klicev k nasilju nad člani SDS?

(vir: Demokracija)

Celjsko sodišče je z obsodbo predsednika SDS Janeza Janše pokazalo, kako malo mu je mar za ustaljeni pravni red, zakon in posledice, ki jih imajo njegove odločitve na življenja posameznikov. Namreč, če je lahko navaden tvit, v katerem se braniš pred napadi novinarjev, razumljen kot žaljiv, potem je lahko žaljiva tudi vsakršna izjava novinarjev o skupini ljudi ali posameznikih. 

Če je premier Marjan Šarec podprl prenehanje z oglaševanjem v medijih, ki širijo sovražne vsebine, pa se je potrebno vprašati, kaj to pomeni tudi za javno televizijo, ki je v preteklosti objavila tako pozive k smrti predsednika SDS in njenih privržencev kot tudi pozive k poboju političnih nasprotnikov.

Namreč, če se je sodišče odločilo, da bo jemalo vse izjave tako dobesedno, je edino pravilno, da se sankcionirajo tudi direktni pozivi k nasilju. Pričakovati je, da bo višje sodišče to absurdno sodbo razveljavilo, a to samo kaže, kako na nižjih stopnjah slovenskih sodišč ne vlada pravo, temveč politični aktivizem, s katerim nekateri nabirajo točke za kasnejšo odskočno desko na primeren položaj.

Janša je zanikal, da je v tvitu, v katerem je novinarki RTVS Eugenijo Carl in Mojco Pašek Šetinc označil za medijski prostitutki, to mislil v pomenu besede, ki nakazuje prejemanje plačila v zameno za spolne usluge. Pojasnil je, kako je bilo vsem iz konteksta razvidno, da gre za rabo besede v smislu novinark, ki prodajajo svoje profesionalne usluge. Pogosto se v angleščini rabi izraz “presstitute”.

Ob novih pogojih omejevanja svobode govora pa se tako postavi tudi vprašanje, kaj to pomeni za Pašek Šetinčevo, ki je priznala na sodišču, da je soorganizirala manifestacijo na javni seji RTVS, na kateri so mahali s plakatom “Smrt janšizmu, svoboda narodu”. Kaj takega bi moralo biti na javni televiziji nedopustno. Pričakovati bi bilo, da bi na javni televiziji, ki je v službi vseh državljanov in bi se morala zavzemati za nepristranskost, kaj takega vodilo do takojšnjega prenehanja delovnega razmerja.

Ravno tako je zaskrbljujoča izjava kontroverznega imitatorja Iva Godniča, ki je na javni televiziji predlagal, da “tistih osem odstotkov”, ki ne podpirajo Tita, strpajo v Barbarin rov, “saj zdaj so sveto Barbaro izpraznili, ne? Je spet prostor, veste”. Voditeljici in voditelju v studiu pa se je opazka o množičnem poboju drugače mislečih zdela naravno smešna.

Na javni televiziji bi se lahko nekoliko zamislili, kakšno jamo sta jima s svojo tožbo izkopali njuni zaposleni, namreč odločitev sodišča, ki se ne ozira na kontekst, pomeni, da je vsakršna izjava v javnem prostoru, pa naj bo na zasebnem Twitter profilu ali javno na televiziji, lahko podvržena tožbi s strani užaljenega. Glede na to, kako je Carlova označevala protestnike pred sodiščem za plačance, imajo potemtakem vsi pravico, da jo tožijo, saj jih je razžalila.

A. B.