fbpx

Dvolična vlada: Na zunaj podpornica Ukrajine, poglobljena diagnoza pa kaže prorusko simptomatiko

Prva redna seja sveta za nacionalno varnost, ki jo je vodil predsednik vlade Robert Golob. (foto: sta)

Dokler imajo Ukrajinci voljo do vojaške obrambe, je naša moralna dolžnost, da jih podpiramo, je na novinarski konferenci po prvi seji Sveta za nacionalno varnost (SNAV) v mandatu nove vlade dejal premier Robert Golob. “Mi nimamo pravice, da bi jim vsiljevali mir za vsako ceno proti njihovi volji,” je dodal predsednik republike Borut Pahor. Premier je med drugim še povedal, da bo Slovenija sodelovala pri programu urjenja ukrajinskih oboroženih sil, ki se bo izvajalo zunaj Slovenije, poroča STA.

Danes je potekala prva seja Sveta za nacionalno varnost (SNAV) v tem mandatu, člani so razpravljali o širšem varnostnem vidiku zaradi ruske agresije proti Ukrajini. Seje sta se udeležila premier Robert Golob in predsednik republike Borut Pahor. Golob je po seji poudaril, da ima Slovenija moralno dolžnost podpreti Ukrajince, dokler bodo ti imeli voljo do vojaške obrambe. Že pred začetkom seje Sveta za nacionalno varnost pa je predsednik stranke SDS Janez Janša napovedal, da bo zahteval pojasnila,  zakaj tisti slovenski poslanci v evropskem parlamentu, ki prihajajo iz vladne koalicije, glasujejo prorusko, predsednik vlade pa daje proukrajinske signale. Janša je ob prihodu še na kratko komentiral dogajanje na desnici, kamor je očitno tudi posegel Loredanov sindrom: “Nekatere včasih čustveno malce zanese.

Premier Golob je še povedal, je bil Svet za nacionalno varnost enoten v oceni o podpori ukrajinskemu ljudstvu pri uveljavljanju pravice do samoobrambe. Pahor pa je poudaril, da se bo mirno reševanje sporov nadaljevalo takrat, ko se bo za to odločilo ukrajinsko ljudstvo in njegova zakonita oblast. Dejal je tudi, da je ravnanje slovenskih oblasti glede razmer v Ukrajini ustrezno in dodal, da je pomembno, da skrbno varujemo politično enotnost znotraj države glede našega odnosa do ruske agresije nad Ukrajino in da smo del enotnega zahodnega sveta pri spopadanju z varnostnimi, političnimi, gospodarskimi in drugimi grožnjami. “V Sloveniji ne zaznavamo nobenega povečanega obsega tveganja ali ogroženosti, so pa razmere v Ukrajini kritične, zlasti zaradi ruskih napadov na ukrajinsko civilno energetsko infrastrukturo,” je po seji še dejal Golob. Ocenil je, da je cilj tovrstnih napadov izčrpati voljo naroda do obrambe.

Slovenski levi evroposlanci niso podprli resolucije o proglasitvi Rusije za podpornico terorizma
Spomnimo, slovenski levi evroposlanci so bili med redkimi, ki niso podprli resolucije o proglasitvi Rusije za podpornico terorizma. Milan Brglez in Matjaž Nemec sta se pri glasovanju vzdržala, Irena Joveva in Klemen Grošelj pa nista glasovala. “Resolucija predstavlja škodljiv odmik od enotnega stališča Evropskega parlamenta, ki je v preteklih resolucijah konsistentno obsodil rusko agresijo na Ukrajino,” je Brglez pojasnil, zakaj se je pri glasovanju vzdržal ter dodal, da se z opredelitvijo Ruske federacije kot teroristične države zapira prostor za to, da se reševanje konflikta z bojišča preseli za pogajalsko mizo. Tudi po Nemčevih besedah bi moral biti cilj čimprejšnja umiritev strasti in pričetek mirovnih pogajanj – tovrstno mnenje je večkrat izrazila tudi sedanja zunanja ministrica, ki je sedaj navidezno prevzela bolj proukrajinsko stališče.

Fajon: Slovenija bo Ukrajini pomagala pri obnovi infrastrukture in sprejemu beguncev
Prav tako so danes zunanji ministri Nata na zasedanju v Bukarešti potrdili podporo Ukrajini pri soočanju z rusko agresijo ter obsodili napade na kritično infrastrukturo in poboje civilistov. Slovenija bo Ukrajini še naprej pomagala s humanitarno pomočjo in pri obnovi infrastrukture kot tudi pri sprejemu beguncev, je po poročanju STA danes dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Po besedah ministrice so se na vladi že pogovarjali o možnosti dobave nujnega materiala za obnovo poškodovane infrastrukture in k temu Slovenija stremi tudi v nadaljevanju. Glede morebitne vojaške pomoči Ukrajini pa je dejala, da je Slovenija svoja skladišča v tem oziru v veliki meri izčrpala, v prihodnje pa bo sodelovala predvsem s tisto materialno in razvojno oziroma humanitarno pomočjo, ki jo bodo ljudje potrebovali, in seveda tudi pri sprejemu beguncev v državi.

Sara Kovač