fbpx

Ekonomist Lahovnik o tem, kaj se bo zgodilo, če ga bo nova vlada prosila za nasvet

Ekonomist dr. Matej Lahovnik (Foto: STA)

Dobili so mandat, zdaj pa čakamo. Prvi ukrep smo videli in to ni noben nov ukrep, to je star ukrep izpred treh let, takrat je veljal ta model, vendar v normalnih razmerah. Zdaj pa so izredne razmere, pričakovali smo kaj drugega, dobili smo nekaj starega,” je predstavljene ukrepe Golobove vlade komentiral ekonomist dr. Matej Lahovnik, ki je dejal, da je pričakoval drugačne ukrepe glede na to, da se borimo z inflacijo. In medtem ko naša vlada napoveduje podražitve in odžiranje iz žepov svojih državljanov in državljank, bo sosednja Avstrija storila nasprotno – državljanom bo vrnila, kar jim je inflacija vzela.

Najnovejše gospodarske napovedi za Slovenijo so sicer obetavne, kot vse ostale evropske države pa je tudi Slovenijo zaznamovala vojna v Ukrajini. To se sicer na trenutnih gospodarskih kazalcih še ne občuti povsem, saj ima gospodarska rast še vedno učinek prenosa rasti iz lanskega leta, vendar vzporedno s tem prihaja tudi visoka inflacija, ki jo je potrebno nasloviti in ravnati temu primerno, kar pa vlada rešuje s starimi ukrepi, ki so veljali v normalnih razmerah, meni ekonomist Matej Lahovnik. Vlada je namreč predstavila nekaj manjših ukrepov, ki pa za državljane in državljanke niso kaj preveč obetavni, v primerjavi s sosednjo Avstrijo so celo stiskaški.

Pozitivni učinki gospodarske rasti še iz prejšnjega leta pod Janševo vlado
Gospodarska rast ostaja visoka zaradi učinkov iz prejšnjega leta, kar dokazuje učinkovito delo  vlada Janeza Janše, saj bo rast ob koncu leta po napovedi 5,8 odstotna. Kljub vsemu pa se letos paralelno napoveduje tudi visoka inflacija. Prvi ukrepi vlade, ki jih je predstavil premier Robert Golob, so v primerjavi s tistimi, ki jih je sprejel v času krize Janez Janša, precej manjši in ne preveč obetavni za denarnice državljanov in državljank. Lahovnik je mnenja, da bomo kmalu videli, kako se bodo obnesli ukrepi, ki jih je sprejela delovna skupina, sam pa je za prejšnjo vlado povedal, da je “prejšnja vlada imela svetovalno skupino, s katero smo se dobili, ukrepali in to je funkcioniralo, zdaj pa bomo videli.”

Golobove napovedi prvih ukrepov so nova pravila za oblikovanje cen na bencinskih servisih, ki bodo začela veljati v torek, 21. junija. Na bencinskih črpalkah zunaj avtocest bo država spet regulirala maržo, medtem ko bodo na avtocestah znova uvedene tržne cene. Ob regulaciji cen pa namerava vlada sprejeti tudi nekatere druge manjše ukrepe. Dvigniti nameravajo neobdavčeno povračilo za delovno aktivne, zvišal se bo tudi znesek trošarin, ki ga dobijo povrnjenega javni prevozniki. Napovedal je tudi razbremenitve za kmete. Golob je v ponedeljek ob obisku v Mariboru izrazil prepričanje, da bodo ukrepe za blažitev draginje pripravili do konca meseca, da bo nato sledila njihova izvedba. Najprej naj bi se ukrepanja lotili pri naftnih derivatih, nato pri elektriki, sledila bo hrana in na koncu še plin. Golob namerava naslednji teden z živilskimi trgovci sesti za mizo, opozoril pa je, da bodo naredili jasen prikaz cenejših ponudnikov, dražje pa bi tudi javno izpostavili oziroma sramotili.

Matej Lahovnik (Foto: STA)

“V kolikor bi aktualna vlada znala prositi za nasvet, kot je to znala prejšnja, ga bo dobila. Dobili so mandat, zdaj pa čakamo. Prvi ukrep smo videli in to ni noben nov ukrep, to je star ukrep izpred treh let, takrat je veljal ta model, vendar v normalnih razmerah. Zdaj pa so izredne razmere, pričakovali smo kaj drugega, dobili smo nekaj starega,” je sklenil Lahovnik.

In medtem ko je Golobova vlada ob prihajajoči 9-odstotni inflaciji napovedala bistveno dražje življenje, pa je povsem drugače ukrepala sosednja avstrijska vlada, ki za razliko od naše želi ljudem vrniti denar, ki jim ga je vzela inflacija. Po poročanju Bloomberga je avstrijska vlada namreč vsakemu državljanu zagotovila najmanj 1000 evrov povratne pomoči zaradi visoke inflacije, kar naj bi jo do konca letošnjega leta in v letu 2023 stalo 6 milijard evrov. Prav tako vlada naše sosede načrtuje tudi za dodatnih 22 milijard evrov davčnih olajšav do leta 2026. Obljubili so tudi, da bodo nadaljevali s programom subvencioniranja električne energije in zemeljskega plina.

Tanja Brkić