fbpx

Ekonomska svoboda v Sloveniji najvišja doslej

Foto: Heritage Foundation

Ekonomska svoboda je bistvenega pomena za gospodarsko rast in blaginjo njenih prebivalcev, Slovenija pa se po zadnjem merjenju indeksa ekonomske svobode lahko pohvali z najvišjim mestom doslej, in sicer se je med 177 državami uvrstila na zavidljivo 32. mesto. Navkljub pandemiji, s katero se je soočal cel svet, je uspela ohraniti povprečje ekonomske svobode, kar pa večina ostalih držav zase ne more trditi.

Indeks ekonomske svobode, ki ga že od leta 1995 meri ameriška ustanova Heritage Foundation, meni, da je povezava “med gospodarsko svobodo in blaginjo tista, ki kaže, česa so ljudje vse sposobni v kolikor jim je ponujena maksimalna možnost za uresničevanje svojih interesov v okviru vladavine prava”, ob čemer so poudarili, da ekonomska svoboda ni sama po sebi umevna in lahko izgine v trenutku.

Ekonomska svoboda je pokazatelj blaginje državljanov in državljank
Bistvo ekonomske svobode je, da gre za temeljno pravico vsakega posameznika nad svojim delom in lastnino, kar pomeni, da vsak posameznik v ekonomsko svobodni družbi lahko dela, proizvaja, porablja in vlaga, kot želi, na vladi pa je, da omogoči prost pretok dela in kapitala ter blaga, medtem ko se vzdržujejo prisile in omejevanja svobode prek normalnih ravni. Ameriška ustanova, ki meri ekonomsko svobodo, rezultate pridobi na podlagi 12 kvantitativnih in kvalitativnih dejavnikov, ki so razvrščeni v štiri širše kategorije: vladavina prava (lastninske pravice, integriteta države, učinkovitost sodstva), velikost sektorja država (izdatki države, davčna bremena, fiskalno zdravje), regulativna učinkovitost (poslovna svoboda, svoboda delovne sile in monetarna svoboda) in odprtost trga (svoboda trgovanja, svoboda investiranja, finančna svoboda).  Vsakega od naštetih dejavnikov ovrednotijo od nič do sto točk, njihovo povprečje pa pomeni skupno oceno za posamezno državo.

Slovenski skupni rezultat nad regionalnim in svetovnim povprečjem
Med 45 državami v evropski regiji je Slovenija po indeksu ekonomske svobode uvrščena na 22. mesto in zavidljivo je dejstvo, da je njen skupni rezultat nad regionalnim in svetovnim povprečjem. Pod vodstvom opaznega povečanja rezultatov za javnofinančno zdravje in pravno državo je Slovenija od leta 2017 zabeležila impresivno skupno povečanje ekonomske svobode za 11,3 točke in se je prvič v 28 letih povzpela čez prag v kategorijo “večinoma svobodna”. Monetarna svoboda je vrhunec, vendar državna poraba močno obremenjuje gospodarstvo.

Slovenijo omejujejo visoke davčne bremenitve
Vladavina prava v Sloveniji je med najbolje ocenjenimi kategorijami, kjer so raziskovalci ocenili, da je sodstvo neodvisno, vendar počasno in neučinkovito, poudarili pa so tudi problem korupcije. Med najslabše ocenjenimi kategorijami je bila sektor države, tam pa je pristala zaradi visokih davčnih bremenitev in visoke porabe sektorja država. Finančni sektor, v katerem prevladujejo banke, ostaja razmeroma stabilen. Ne glede na vse pa se Slovenija vendarle lahko pohvali z monetarno svobodo in z nizkimi stroški ustanovitve podjetja, pri čemer je le še vedno okoli 35 odstotkov podjetij v lasti države ali pod njenim nadzorom, trg dela pa ostaja premalo dinamičen zaradi ovir pri odpuščanju zaposlenih. Slovenski trg je po rezultatih raziskave sodeč relativno odprt, tudi za tuje investicije, vendar premalo učinkovit.

Kljub pandemiji je ena redkih, ki je v tem času napredovala
Povprečna ocena svetovne ekonomske svobode je 60 točk, kar je 1,6 točke manj kot leto prej. Kot ugotavljajo pri Heritage Fundation, je eden glavnih razlogov za znižanje prav pandemija novega koronavirusa oziroma omejitveni ukrepi v zvezi z njim. Gospodarstvo v Sloveniji se je zaradi omejitvenih ukrepov leta 2020 skrčilo za 5,5 odstotka, na 35. mesto pa se je uvrstila glede na strogost vladnih ukrepov. Slovenija se torej lahko pohvali z monetarno svobodo, veliko prostora za napredovanje pa ima pri državni porabi. Vsekakor pa zaključujemo s trditvijo, da se je Slovenija odrezala odlično, saj je napredovala celo v kriznem obdobju, kar pa marsikatera država zase ne more trditi.

Tanja Brkić