Upravno sodišče Republike Slovenije je v upravnem sporu Civilne iniciative proti migrantskemu centru v Beli krajini (v njihovem imenu Maje Kocjan iz Črnomlja) in Občine Črnomelj razsodilo v prid civilni iniciativi. Senat so sestavljali višji sodniki Mira Dobravec Jalen kot predsednica, Boštjan Zalar in Darinka Dekleva Marguč kot člana, kot pravosodna svétnica je sodelovala Tina Tratnik.
Tožbo so Belokranjci vložili z razlogom, ker je črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič zavrnila zahtevo za razpis občinskega referenduma. Upravno sodišče RS pa je tožbi sedaj ugodilo. V razsodbi je zapisano, da je bil sklep o zavrnitvi referenduma nezakonit, občina Črnomelj pa mora civilni iniciativi oziroma v njenem imenu Maji Kocjan povrniti stroške postopka v znesku 347,70 evra.
Civilno iniciativo je zastopal odvetnik Radovan Cerjak, občino Črnomelj pa Tilen Hrastnik.
Ravnanje črnomaljske županje je bilo nezakonito in arbitrarno
Spomnimo se, da je Civilna iniciativa zoper migrantski center v Beli krajini na županjo in Občino Črnomelj vložila Pobudo za vložitev zahteve za razpis občinskega referenduma, podprto s približno 350 podpisi občanov. Pri tem so se sklicevali na Statut Občine Črnomelj. Županja pa je pobudo zavrnila s pojasnilom, da za izvedbo predlaganega referenduma ni pravne podlage in pri tem tudi vztrajala.
Civilna iniciativa je županjino zavrnitev pobude za referendum izpodbijala na Upravnem sodišču RS. To pa je zdaj v obrazložitvi sodbe zapisalo, da je tožba utemeljena. Med drugim so zapisali: “Pobude za razpis referenduma po ZLS je treba obravnavati z vidika morebitne vpletenosti ustavne pravice pobudnika, da v skladu z zakonom neposredno sodeluje pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave), pri čemer je končna ugotovitev o tem odvisna tudi od vsebine referendumske pobude.”
V 12. točki sodbe pa so zapisali: “Sodna praksa se je tudi že izrekla o tem, da župan v primeru pobude za naknadni referendum ni pristojen, da pobudo kot neutemeljeno zavrne …” Dodali so, da je tožena stranka, to je Občina Črnomelj, ki jo zastopa županja Mojca Čemas Stjepanovič, pobudo za referendum “zavrgla oziroma zavrnila kot nedopustno” in “zgolj z obvestilom, kar pa je napačno.”
Zoper sodbo Upravnega sodišča RS pritožba ni dovoljena, kar pomeni, da je odločitev sodišča dokončna.
Odziv civilne iniciative proti migrantskemu centru
“Civilna iniciativa proti migrantskemu centru v Beli krajini je danes prejela Sodbo Upravnega sodišča RS v tožbi zoper odločitev županje Občine Črnomelj, s katero je ta zavrnila možnost, da občani in občanke na referendumu sami odločimo o tem, ali v svojem okolju dopustimo kakršen koli center v povezavi z ilegalnimi migranti.
V CI smo bili ves čas trdno prepričani, da je bilo županjino ravnanje nedopustno in samovoljno. Upravno sodišče RS pa je zdaj pritrdilo našim navedbam in odločilo, da je bila županjina odločitev nezakonita, in je naši tožbi ugodilo.
Nezakonito je županja Mojca Čemas Stjepanovič ravnala tudi, ko je pobudo za razpis referenduma zavrnila kot nedopustno in neutemeljeno zgolj z obvestilom, kar je bilo napačno. Upravno sodišče RS je mnenja, da je pobuda za razpis referenduma ustavna pravica državljanov. Pobuda za referendum je bila tako pripravljena v skladu z zakonom in Statutom Občine Črnomelj, kar je naknadno ugotovilo tudi Upravno sodišče RS.
Zoper sodbo Upravnega sodišča RS pritožba ni več mogoča, kar pomeni, da bomo občani in občanke Občine Črnomelj lahko na referendumu odločali o tem, ali bomo dovolili postavitev kakršnega koli centra za ilegalne migrante v svoji občini. Upravno sodišče je torej pritrdilo našemu mnenju, da morajo o tem vprašanju odločati prebivalci in da se ne sme ignorirati volja ljudi.
S svojim ravnanjem je županja tako želela delovati samovoljno in protizakonito ter preprečiti, da o tako pomembnem vprašanju, ki bo vplivalo na kakovost življenja vseh nas, odločimo občanke in občani sami. To je nedopustno in nesprejemljivo.
V CI pozdravljamo odločitev Upravnega sodišča RS in pozivamo občane, naj se referenduma, ko bo razpisan, zagotovo udeležijo. Le tako bo namreč lahko ohranjena kakovost bivanja življenja naših družin v že tako zaostali občini.”
M. P.