Državni sekretar Metod Dragonja iz kabineta predsednika vlade je bil tisti, ki je v operativnem smislu vodil vladno operacijo odstrela tujcev iz slabe banke. Prav državni sekretar Metod Dragonja pa je bil tudi tisti, ki je meni nič tebi nič v javnosti lagal, da na vodstvo slabe banke niso izvajali nikakršnih pritiskov.
Že v naslednji sapi pa potrdil, da so na vodstvo slabe banke pritiskali le glede njihovih odločitev v zvezi s Savo. Ta svoja stališča je pojasnjeval tudi v Odmevih 12. 10., časopis Finance pa je dan pozneje objavil analizo, v kateri novinarka Petra Sovdat ugotavlja, kaj je državni sekretar Metod Dragonja govoril in kaj je od tega res. Da je natrosil precej neresnic in polresnic, je tedaj zapisala novinarka Financ.
Ta analiza pa je Metoda Dragonjo tako razjezila, da je predsedniku vlade Miru Cerarju napisal dopis z dne 13. 10. 2015.
“Gre za grobe osebne diskvalifikacije, ki so načrtno naročene pri Financah. Kdo jih naroča, je težko identificirati,” je zapisal Dragonja.
Kriv Pristop
V nadaljevanju pa pravi: “Dobil sem namig, da se to lansira prek Pristopa. To lahko lansirajo strukture iz DUTB (tam je še vedno Finec Harjumpaa, ki vodi primer Save in je osebno zelo angažiran), lahko odvetniki, ki veliko služijo, ali kdo tretji.”
Odkup terjatev od DUTB, še piše Dragonja, bi pomenil, da nekaterim vzamemo primer iz njihovega peskovnika: “KAD in SDH s tem realizirata velik del diskontov, po katerih je bilo premožemje preneseno na DUTB. Morata pa ta sklada aktivno speljati prisilno poravnavo.”
Krive so Finance
Na vsako od trditev Petre Sovdat imam argument in lahko dokažemo ekonomsko upravičenost predloga, zapiše Dragonja in doda: “Skratka Finance so postale orodje za javno diskvalifikacijo, in to ne samo mene.”
Napad na državno premoženje
“Smo v fazi implementacije strategije državnega premoženja, ki je nekaterim zelo zamešala štrene in jih zamejuje. Strategijo smo sprejeli zato, da postavimo cilje, ki jih želimo doseči, in način, kako te cilje dosegati,” se je v dopisu opravičeval Dragonja svojemu šefu.
Da spomnimo. Vlada oziroma bolje omrežja iz ozadja so prek vlade s pravim desantom na tujce v slabi banki sredi oktobra prevzela nadzor nad nekaj miljardami državnega premoženja, s katerimi upravlja slaba banka.
Taktika, kako prevzeti nadzor, pa je bila bolj kot ne zelo prozorna – z diskreditacijo vodstva slabe banke, češ, kako visoke plače imajo. V isti sapi pa je vlada tudi pojasnjevala, da tujci delajo dobro.
Vodstvo slabe banke je tedaj opozorilo, da gre za skoraj mafijske metode delovanja, in naj si sedaj kar sami najdemo svoje Che Guevare.
Napodili “tujce”, na DUTB pa poslali NPU
Medijska diskreditacija pa očitno še ni bila dovolj. Čez dva tedna so na vrata slabe banke potrkali kriminalisti, ki so pojasnili, da preiskujejo sum zlorabe položaja v povezavi z izplačili računov v znesku 2,8 milijona evrov.
Nyberg: Vlada je popustila lobijem Save d.d.
Pritiski, za katere je premier Cerar trdil, da jih ni bilo, so se začeli že v avgustu 2015. To je v svojih ogorčenih pismih vladi povedal Lars Nyberg. Napisal je, da so zamenjave v vodstvu slabe banke posledica vedno hujšega pritiska politike. Pritiski naj bi bili zaradi holdinga Sava, ki ga je DUTB pošiljal v prisilno poravnavo. Nyberga je najbolj zmotilo to, da so Savini dolgovi povzročili globoko luknjo v bankah, ko pa so na DUTB-ju ukrepali, pa ni reagirala samo Sava, ampak tudi politika. Iz ministrstva za finance, kjer je za vprašanja državnega premoženja in DUTB odgovoren Metod Dragonja, so nadzornikom slabe banke poslali poziv v smislu, da naj se s sodnimi postopki proti Savi malce umirijo, saj ti presegajo vse meje.
Metod Dragonja in njegovi prijatelji v Savi d.d.
Metod Dragonja, ki je bil zadolžen za delovanje DUTB, je že v naslednjem dnevu spremenil izjavo ministrstva, čes, da se je vlada odločila Savo zaščititi, ker je zaradi hotelov pomembna državna naložba. V Savi imata 30-odstotni delež tudi SDH in KAD, tako da v primeru holdinga Sava očitno trči v več interesov. V zvezi s pritiski Save je Dragonja povedal, da jim ni podlegel, kljub temu da je bil predsednik uprave holdinga Save Matej Narat član uprave NLB, ko je tam službo dobil prav Metod Dragonja. Narat je bil v času podeljevanja najbolj spornih kreditov v NLB zadolžen za poslovanje s podjetji.
In nato so začeli kadrovati
Začelo se je z imenovanjem Marka Simonetija in Imreta Balogha. Nato je vlada v SDH kadrirala še Barbaro Smolnikar in Marka Jazbeca. Vsem je skupno to, da so bili na neki točki svojega življenja zaposleni v NLB, Balogh pa v Probanki. Jazbec je bil od leta 2009 do 2012 član uprave NLB in je Savi odobril 40 milijonov evrov kredita, Merkurju 31 milijonov in Vegradu 16 milijonov. Vsem tem družbam je skupno to, da so propadle in končale na DUTB. Simoneti je od 2009 do 2012 vodil nadzorni svet NLB, v kateri je nastal največji del bančne luknje. Smolnikova pa je ob novi zaposlitvi na SDH še vedno predsednica uprave NLB Vita.
“Najprej naj povem, da Dragonjeve navedbe, če so resnične, seveda ne držijo. Opravljam naloge, kot bi jih moral vsak novinar, torej držim ogledalo tistim, ki s svojimi odločitvami vplivajo na življenje in debelino denarnic davkoplačevalcev. In za to, da vidimo njihove napake, ne potrebujemo suflerjev. To je naše delo.
Nismo jih potrebovali, ko je Dragonja rušil prodajo Telekoma (http://www.finance.si/8820625 ). Rezultat je viden. Na borzi. Oportunitetna škoda zaradi neprodaje trenutno znaša vsaj 170 milijonov evrov. Cena delnice Telekoma namreč od konca prodaje le še drsi – ob začetku današnjega trgovanja cena za lot znaša 74 evrov, kar je 26 odstotkov manj od najnižje ponujene cene.
Nismo jih potrebovali, ko je Dragonja rušili prodajo NKBM (http://www.finance.si/8823668 ). Hvala Bogu, vsaj to mu ni uspelo!
Nismo jih tudi potrebovali, ko je zagovarjal reševanje Polzele. Štafeto “nacionalnega interesa”, metanja davkoplačevalskega denarja v projekte, ki nimajo ekonomske osnove, in kjer je davkoplačevalski denar že spolzel v zasebne žepe, je zdaj sicer od Dragonje prevzel gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Ta nam že od prejšnjega tedna ne pojasni, na kakšni osnovi je vladi predlagal, da Polzeli da še 200 tisočakov subvencije (http://www.finance.si/88396049). In vlada je ta predlog včeraj mirno sprejela.
Mimogrede, ekonomskih argumentov za zgoraj opisane posle nisem nikoli videla. Pa sem jih nenehno zahtevala.
Nisem prepričana, da g. Cerar verjame meni, Dragonja je – kljub vsem napakam – še vedno na funkciji.
Kar se tiče DUTB – od začetka sem preiskovala, kako slaba banka porablja denar. In po mojem mnenju je v začetku storila veliko napak. Kljub vsemu pa ima vse vzvode v rokah politika – imela jih je ob ustanavljanju in ima jih danes. V tem trenutku je namreč zelo pomembno, kdo nadzoruje terjatve do družb – saj so tako v bistvu njihovi ekonomski lastniki.
Pritiskov nisem bila deležna, razen če med te šteje tudi to, da mi državna slaba banka in politika nista, kot bi morali po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, razkriti vseh informacij in pogodb – ki so vplivali na porabo davkoplačevalskega denarja.”
Aleksander Rant, Uroš Urbanija