NLB se je lani poleti znašla v središču pozornosti slovenske javnosti, ko je bila med preiskavo Logarjeve komisije, ki se je ukvarjala z ugotavljanjem krivcev za nastanek bančne luknje, odkrita ena največjih afer v samostojni državi – milijardno pranje iranskega denarja, ki je bilo med drugim namenjeno tudi za financiranje islamskega terorizma. Nova24TV je ekskluzivno razkrivala imena odgovornih politikov, ki so vedeli za pranje denarja, a niso ukrepali. Toda sporni posli največje državne banke segajo daleč onkraj slovenskih meja; že lani smo ekskluzivno razkrili, da je bilo v Filadelfiji zaradi poskusa pranja denarja obsojeno tudi vodstvo podružnice stare Ljubljanske banke – LBS v New Yorku, ki je obratovala v 80. letih prejšnjega stoletja. Direktorja Vinka Mira je po naročilu Milana Kučana in tedanjega vodstva LB pred ameriško sodnijo pomagal ubraniti znani pravnik Boštjan M. Zupančič, pozneje sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strassbourgu. Zdaj pa je vodstvo NLB pod drobnogledom zaradi dogajanja v njeni podružnici v Skopju.
Toda pojdimo po vrsti. V Makedoniji trenutno na sodišču potekajo trije ločeni procesi, v katere je tako ali drugače vpleteno vodstvo makedonske podružnice NLB v Skopju. Prvega izmed škandalov intenzivno preiskuje znani makedonski raziskovalni novinar Ljubčo Zlatev, ki ima svojo oddajo na televiziji Alfa TV, v kateri odkriva politične škandale. NLB je v Makedoniji komercialna banka in mora poslovati po makedonskih zakonih, ki veljajo za tuje banke. Takšna banka v Makedoniji sme dajati svojim hčerinskim podjetjem (svojim interesnim podjetjem) posojila, ki lahko dosežejo maksimalno 25 odstotkov denarja, ki je na razpolago za kreditiranje (kreditni portfolio), a ta pravila hčerinska banka NLB že vrsto let spretno izigrava.
NLB v Makedoniji svojim interesnim podjetjem daje posojila, ki so precej višja od dovoljenih 25 odstotkov kreditnega portfolia – ti zneski dosegajo tudi 50 odstotkov skupnega kreditnega proračuna, a to so v upravnem odboru banke doslej izjemno spretno prikrivali. Namreč, ko manjša makedonska podjetja najemajo kredite v NLB, ob podpisu pogodbe z banko nevede sklenejo dogovor, da bodo manjši odstotek svojega prejetega denarja posodila naprej drugim podjetjem. Jasno, gre za interesna podjetja NLB, ki ta denar prejmejo in so tako financirana mimo banke, na papirju od fizičnih oseb in neodvisnih podjetnikov. Podjetniki ob tem sploh ne vedo, da so posodili svoj denar in so tako udeleženi v dobro utečenem sistemu pranja denarja – ti “kreditni pogoji” banke so dobro skriti v členih kreditne pogodbe, bančni referenti šele naknadno v računalnik vnesejo imena in naslove podjetij, katerim bo denar posojen, podpisniki pa so prejemniki kredita.
V aferi pranja denarja oškodovanih prek 800 kreditojemalcev
“To je eden večjih bančnih škandalov v Makedoniji, saj gre za sistematično izigravanje zakonov, ki traja že desetletje. Zaskrbljujoče je, da to počne tuja komercialna banka, v tem primeru slovenska,” pravi Ljubčo Zlatev, ki je v svoji oddaji razkril, da je za to početje vedela tudi Narodna makedonska banka, ki pa je kršiteljem pogledala skozi prste. Podkupljivost bančnih uslužbencev v Makedoniji je namreč zaskrbljujoče visoka, ob tem pa vodstvo narodne banke ves čas vztraja pri stališču, da denarja interesnim podjetjem ni posodila NLB, temveč fizične osebe. Pranje denarja je izjemno težko dokazati.
Škandal je izbruhnil, ko so nekateri kreditojemalci pri NLB ugotovili, da morajo državi plačati visoke provizije, torej so bili zaradi vodstva slovenske banke direktno oškodovani. “Iz dneva v dan več je ljudi, ki se obračajo name, saj so nemočni, primorani so plačati izjemno visoke zneske zaradi posojila, za katerega sploh ne vedo, da so ga komu dali,” dodaja Zlatev, ki razkriva, da je trenutno v Makedoniji 800 takšnih sodnih procesov. V takšno koruptivno početje, ki ga je dovoljevala makedonska nacionalna banka, so sicer vpletene tudi druge komercialne banke, a v skoraj 30 odstotkih sodnih primerov gre za kredite, najete pri makedonski podružnici Nove ljubljanske banke.
Kdo je prejel ukraden denar, ki so ga pretihotapili v Slovenijo?
A tu se zgodba še ne konča. Drugi veliki škandal, v katerega je v Makedoniji vpletena NLB, zadeva krajo denarja iz trezorja v višini 3 milijonov evrov, kar se je zgodilo 10. aprila lani. Za krajo je sicer trenutno pred makedonskim prvostopenjskim sodiščem obtožen en čuvaj trezorja, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da takšne kraje denarja ni mogla izvesti ena sama oseba, pač pa je moralo iti za dobro usklajeno akcijo. Vrata trezorja se morajo namreč odpreti s sedmimi različnimi ključi, sicer postopek, ki ga v banki izvaja skupaj okrog 14 ljudi. “Da bi bilo takšno krajo mogoče izvesti, bi moralo sodelovati najmanj sedem ljudi, vse drugo je znanstvena fantastika,” pravi Zlatev.
Pred dvema mesecema je makedonska podružnica slovenskega podjetja Sava Re, ki samo sebe imenuje za “prodorno zavarovalno skupino”, makedonski podružnici Nove ljubljanske banke izplačala zavarovalno premijo v višini 80 odstotkov ukradenega denarja, saj je bila NLB za kraje zavarovana pri Sava Re. Kar je v tej zgodbi najbolj zanimivo, je časovno sosledje dogodkov. Šele pol leta pred ropom se je namreč NLB z aneksom k zavarovalni pogodbi zavarovala tudi pred “notranjimi ropi”, torej krajami s strani svojih lastnih uslužbencev. Ob tem je vredno dodati, da je predsednik upravnega odbora makedonske podružnice Nove ljubljanske banke tudi soprog menedžerke v makedonski podružnici Sava Re. Golo naključje? Da, prav na to se zdaj sklicujejo tako v NLB kot tudi Sava Re.
Denar, ki je prispel na račune slovenskih in avstrijskih podjetij, namenjen tudi za financiranje nepremičnin v Bitoli
In zdaj pridemo še do tretjega škandala v makedonski podružnici Nove ljubljanske banke, v katerega pa so neposredno vpleteni tudi slovenski državljani, eden med njimi je celo obtožen pred makedonskim sodiščem. Gre za še eno afero pranja denarja v NLB, v preiskavi je tudi bivši makedonski minister, čigar ime ni razkrito. Tožilka Ivana Trajčeva iz Tožilstva za pregon organiziranega kriminala in korupcije je namreč izdala odredbo za sodno izvedenstvo v zadevi zlorabe službenega položaja in pranja denarja v NLB banki, so potrdili za Makfaks na tožilstvu. Preiskava se je začela lani maja, vodi jo tožilka Lidija Raičević.
Preiskava se vodi proti osmim osebam, ki so osumljene “zlorabe službenega položaja in pooblastil”, štirje od njih pa za »pranje denarja in drugih sredstev kaznivega dejanja«. V preiskavi so udeleženi tudi bivši minister iz vlade Gruevskega in Ahmetija, bivši direktor banke NLB, odvetnik, notar in druge osebe, kakor tudi oseba, ki je državljan Republike Slovenije. Tožilstvo sumi, da so osumljenci v obdobju od leta 2006 do leta 2017 ustanavljali podjetja, dobivali kredite in denar nakazovali v Slovenijo in avstrijskim podjetjem, potem pa del sredstev investirali v ustanavljanje novih podjetij in kupovanje nepremičnin v Bitoli. Med temi podjetji je bilo tudi slovensko podjetje Meteorit, registrirano v Hočah pri Mariboru, ki je denar nakazovalo naprej drugim, manjšim podjetjem.
Boris Medved, nekdanji šef Vegrada, je bil že v Sloveniji obtožen izčrpavanja podjetij
In kdo je Slovenec, ki je osumljen pranja denarja? Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da gre za Borisa Medveda, nekdanjega šefa Vegrada (na tem položaju je zamenjal Hildo Tovšak). Medved je bil tudi direktor družbe Meteorit, ko je ta z Medvedom na čelu izčrpala danes propadlo podjetje Met Metal in upnikom zapustila trimilijonsko luknjo, o čemer je leta 2012 poročal že časopis Dnevnik.
Medvedovo podjetje Meteorit Metal je šlo v prisilno poravnavo z odpisom dolgov, preimenovalo se je v Met Metal, upnikom pa v načrtu sanacije predlagalo 30-odstotno poplačilo v dobrem letu dni. Toda bolj kot sami pogoji je nekatere upnike zmotila velika razlika med terjatvami, ki jih je Met Metal izkazoval do Meteorita na dan razglasitve insolventnosti in manj kot leto dni pred tem, je še poročal Dnevnik. Namreč, neznano kam so iz računovodskih izkazov dolžnika izginile kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini v višini 4,9 milijona evrov. Sporne so bile tudi posojilne pogodbe, ki jih je Met Metal sklepal s svojim direktorjem Medvedom. Ta si je namreč leta 2009 izplačal skupno 61.000 evrov, pri čemer iz dostopnih podatkov nikoli ni bilo jasno, ali jih je vrnil.
Ali bi lahko bil Boris Medved povezan tudi s krajo denarja, ki je bil iz makedonske podružnice NLB v kovčku z letalom prepeljal v Slovenijo, ostaja vprašanje. V zvezi s tem smo poizkusili stopiti v kontakt z Medvedom (podjetje Meteorit z naslovom na Miklavški cesti 82, 2311 Hoče je v stečaju), ki pa se na naše klice v torek ni odzival. Prav tako smo v zvezi z razkritimi aferami v Skopju za komentar prosili NLB kot tudi Sava Re. Matični podjetji v Sloveniji bi za krajo denarja morali vedeti, a v javnosti nikoli niso dali nobene izjave na to temo, niti ni o tem doslej poročal noben drug slovenski medij. Za komentar smo jih prosili tudi v zvezi s spornimi posojili, sumljivo izplačano zavarovalnino in spornimi družinskimi povezavami v upravnem odboru obeh hčerinskih podjetij. Na odgovore še čakamo, o novi aferi NLB pa bomo še poročali v prihodnjih dneh.
Luka Svetina