Ekskluzivno razkrivamo – Največje slovensko podjetje v hrvaški lasti posluje z družbo, za katero dela arbiter Sekolec

Poslovno sodelovanje razpitega slovenskega arbitra Jerneja Sekolca z Evropskim centrom za reševanje sporov (angleško ime European Centre for Dispute Resolution in kratica ECDR) v lasti propadle političarke Katarine Kresal, ki je bila v vladi, njena stranka pa je obvladovala pravosodje, ko je Sekolec postal arbiter, dobiva nove škandalozne razsežnosti, ob katerih se naši viri sprašujejo, koga prek posla, ki ga razkrivamo, Hrvati v resnici plačujejo.

Dejstvo je, da je škandal z dogovarjanjem s Simono Drenik, v času Karla Erjavca vodjo arbitražne projektne enote na zunanjem ministrstvu, po navadnih nezaščitenih telefonskih linijah, ki je v tem tednu začel dobivati epilog, slovenskim interesom pri določanju meje, predvsem pa mednarodnemu ugledu Slovenije, zelo škodil.

Podjetje ECDR danes poslovno (spet) sodeluje z Mercatorjem, ki ga je leta 2014 kupilo hrvaško podjetje Agrokor, takrat v lasti razvpitega podjetnika Ivice Todorića. Po Todorićevem zlomu pa je svojega pooblaščenca leta 2017 v podjetje Agrokor postavila hrvaška vlada, v Mercator pa slovenska vlada. O poslovnem sodelovanju se lahko prepričamo na spletni strani Mercatorja, kjer potrošnike v primeru potrošniških sporov celo napotujejo na center, s katerim poslovno sodeluje razvpiti arbiter Sekolec, o čemer priča tudi posnetek strani v nadaljevanju.

A sodelovanje omenjenih podjetij je polno nenavadnih preobratov, zato v nadaljevanju kronološko nizamo prepletanje kariere Sekolca in Kresalove, ki se končajo v skupnem sodelovanju in zgoraj omenjenem sodelovanju z največjim slovenskim podjetjem v hrvaški lasti.

2011 – Vlada Boruta Pahorja, v kateri so stranke SD, Zares, LDS in DeSUS, poda pozitivno mnenje k imenovanju Jerneja Sekolca za slovenskega arbitra. Izvoli ga 54 poslancev na tajnem glasovanju v parlamentu 23. septembra 2011. Glas proti pred odločanjem napove le poslanska skupina stranke SDS, takrat poroča Slovenska tiskovna agencija.

2012 – Katarina Kresal ustanovi Evropski center za reševanje sporov (ECDR).

2013 – Finance v članku z naslovom V Mercatorju odslovili Kresalovo in Zalarja poročajo, da je takrat še slovenski državni Mercator ob stroškovnih rezih prekinil poslovno sodelovanje z Evropskim centrom za reševanje sporov (ECDR).

2014 – Hrvaški Agrokor podpiše pogodbo za nakup Mercatorja.

2015 – Hrvaški Večernji list objavi posnetek dogovarjanja med slovenskim arbitrom Sekolcem in agentko Drenikovo. Po objavi nedovoljene komunikacije izbruhne škandal, najprej odstopi Sekolec, potem še Drenikova. Hrvaška sporoči, da bodo iz arbitraže izstopili.

2016 – Predstavnik policije naj bi po poročanju RTV Slovenija na seji parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih in služb (Knovs) opozoril, da je Sekolec izginil. Kar je ta z javljanjem novinarjem javne RTV zavrnil, češ, da naj bi bil na Dunaju.

2019 – Sekolec je maja na zaslišanju pred parlamentarno komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih in služb (Knovs) priznal, da je Drenikovo klical on, na svojo pobudo, in to, kot je poročal portal Nova24TV, “parkrat”. Pred zaslišanjem je portal Svet24 poročal, da je Sekolec napovedal, da ne namerava ničesar komentirati, ne pred poslanci ne pred mediji, ker to po njegovi oceni “ni v interesu nikogar”. Po zaslišanju pa so na portalu Reporter pisali, kako je Sekolec na zaslišanje prišel uro prej, ob odhodu pa pobegnil in tako razkril tajni hodnik v državnem zboru.

Danes je Jernej Sekolec v strokovnem svetu za pravna vprašanja Evropskega centra za reševanje sporov (ECDR), s katerim poslovno (ponovno) sodeluje največje slovensko podjetje, ki je v hrvaški lasti, v upravi Mercatorja pa sedi pooblaščenec slovenske vlade. Kdaj se je po prekinitvi pogodbe leta 2013 poslovno sodelovanje ponovno vzpostavilo, iz objavljenih podatkov ni razvidno.

Andrej Žitnik