Slovenija je na področju plačnih razlik med spoloma na samem vrhu držav Evropske unije in to celo mnogo boljša od Avstrije, Švedske, Nemčije in vseh sosednjih držav, razkrivajo podatki, ki jih je ob današnjem mednarodnem dnevu žena objavil Eurostat.
Neenakost med ženskami in moškimi je prisotna na številnih področjih, eno od področij, kjer se o tem najbolj razpravlja, pa so zaslužki. Eden od načinov merjenja tega neravnovesja je neprilagojena razlika v plačilu med spoloma, ki kaže razliko med povprečnimi bruto urnimi plačami moških in žensk, izraženo kot odstotek povprečne bruto plače moških na uro. Ta kazalnik se izračuna za podjetja z 10 ali več zaposlenimi.
Sosednje države imajo večjo razliko v plačilu med spoloma
Leta 2020 je bila bruto plača žensk na uro v povprečju za 13,0 odstotkov nižja kot pri moških v EU. V osmih letih, med letoma 2012 in 2020, se je razlika v plačilu med spoloma v EU zmanjšala s 16,4 odstotka na 13,0 odstotkov. Neprilagojena razlika v plačilu med spoloma se je med državami članicami EU razlikovala, največje razlike pa so opazili v Latviji (22,3 odstotka), Estoniji (21,1 odstotka), Avstriji (18,9 odstotka) in Nemčiji (18,3 odstotka).
Na drugi strani lestvice so bile razlike najmanjše v Luksemburgu (0,7 odstotka), Romuniji (2,4 odstotka), Sloveniji (3,1 odstotka) in Italiji (4,2 odstotka). Te informacije izhajajo iz podatkov, ki jih je nedavno objavil Eurostat. Razlike v plačilu med spoloma so večje v vseh sosednjih državah. Največja razlika je vidna v Avstriji, sledita pa Madžarska (17,2 odstotka) in Hrvaška (11,2 odstotka).
Nad povprečje EU se v razliki plačila med spoloma poleg Luksemburga, Romunije in Slovenije uvrščajo še naslednje države: Italija, Poljska, Belgija, Ciper, Španija, Malta, Hrvaška, Švedska, Portugalska, Bolgarija, Litva in Islandija. Pod povprečje EU pa se po vrstnem redu uvrščajo Norveška, Danska, Nizozemska, Francija, Slovaška, Češka, Finska, Madžarska, Nemčija, Švica, Avstrija, Estonija in Latvija.
Večja razlika v plačah med spoloma v zasebnem sektorju
Razlika v plačilu med spoloma je na splošno veliko manjša za nove udeležence na trgu dela in se s starostjo povečuje. Vendar pa imajo lahko te razlike med starostnimi skupinami različne vzorce po državah. V letu 2020 je večina držav EU (za katere so na voljo podatki) zabeležila večjo razliko v plačah med spoloma (v absolutnem smislu) v zasebnem kot v javnem sektorju. To je lahko posledica dejstva, da v večini držav plačo v javnem sektorju določajo pregledne plačne mreže, ki enako veljajo za moške in ženske. Razlika v plačilu med spoloma se je v zasebnem sektorju gibala od 8,5 odstotka v Belgiji do 22,6 odstotka v Nemčiji in v javnem sektorju od -0,6 odstotka na Poljskem do 18,4 odstotka v Latviji.
Načelo enakega plačila za moške in ženske za enako delo ali delo enake vrednosti je zapisano v evropskih pogodbah vse od leta 1957. Evropska komisija je izpostavila, da je zmanjšanje razlik v plačah in pokojninah ter s tem boj proti revščini med ženskami med njenimi glavnimi prednostnimi nalogami. V okviru Strategije za enakost spolov za obdobje 2020–2025 je sprejela številne pobude na tem področju. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pozdravljajo dejstvo, da je Slovenija med državami članicami EU s tretjo najmanjšo plačno razliko med spoloma. “V Sloveniji ohranjamo visoko udeležbo žensk na trgu dela. Boljši pogoji dela in enako plačilo za ženske zmanjšujejo neenakost med spoloma,” poudarjajo.
Minister Janez Cigler Kralj je ob dnevu žena spomnil, da so pridobljene pravice žensk nedotakljive in dajejo poseben poudarek ukrepom, ki ženskam zagotavljajo boljši ter enakopravnejši položaj na trgu dela, obenem pa pripravljajo ukrepe za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. “Želimo, da postane družinska politika še bolj prijazna in jim tako olajša načrtovanje življenja v prihodnosti,” je jasen minister, ki je med drugim z zadovoljstvom spomnil, da so ministri v času slovenskega predsedovanja Svetu EU dosegli dogovor o direktivi o preglednosti plačil, ki bo zagotovila pravico do enakega plačila za enako opravljeno delo.
Nina Žoher