Dobre napovedi Evropske komisije za Slovenijo v spomladanski napovedi kažejo, da se naša država, zahvaljujoč ukrepom slovenske vlade, kar navajajo tudi v Bruslju, prebija v prvo četrtino najuspešnejših držav članic Evropske unije.
Evropska komisija je objavila novo napoved gospodarske rasti v Sloveniji za leti 2021 in 2022. Napoved je še boljša od prejšnjih, Slovenija pa lahko pričakuje, da bo padec iz lanskega leta nadomestila že v letošnjem letu.
Evropska komisija tako Sloveniji za letos napoveduje 4,9-odstotno gospodarsko rast, za leto 2022 pa 5,1-odstotno rast. Slovenija se tako uvršča med države Evropske unije (EU) z eno najvišjih gospodarskih rasti. Napoved za Slovenijo je ugodnejša od napovedi za celotno Evropsko unijo, kjer napovedujejo, naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 4,2 odstotka, v letu 2022 pa za 4,4 odstotka.
V prvi četrtini najuspešnejših držav članic EU
Gospodarstvo evrskega območja bo po napovedih letos zraslo za 4,3 odstotka, prihodnje leto pa za 4,4 odstotka. Ti podatki kažejo, da so napovedi za Slovenijo ugodnejše kot za povprečje v skupnosti, katere del smo. Stopnje rasti se v EU sicer precej raziskujejo, Evropska komisija pa napoveduje, da bi se morala gospodarstva vseh držav članic do konca leta 2022 vrniti na ravni iz obdobja pred krizo.
Evropska komisija hkrati Sloveniji napoveduje tudi eno najnižjih stopenj brezposelnosti v EU. Vse to pomeni, da se Slovenija prebija v prvo četrtino najuspešnejših držav članic EU.
Evropska komisija je prejšnji teden objavila Pomladansko gospodarsko napoved 2021 in v njej izboljšala napoved letošnje gospodarske rasti Slovenije. Potem ko je bilo v začetku leta še opaziti negativen vpliv omejitvenih ukrepov na gospodarsko aktivnost, se bo v drugem in tretjem četrtletju gospodarska rast v Sloveniji pospešila, so zapisali. Gospodarsko rast bo spodbujala predvsem domača potrošnja, pričakovati je tudi visoko rast investicij.
Ukrepe slovenske vlade opazili tudi v Bruslju
Leta 2020 se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije skrčil za 5,5 odstotka, vendar se bo v letih 2021 in 2022 postopno krepil, je zapisala Evropska komisija. Zaradi ukrepov vlade za zaščito delovnih mest je bilo zmanjšanje zaposlenosti omejeno, kar predstavlja trdno osnovo za okrevanje, so zapisali v komisiji. In nadalje: »Zahvaljujoč ukrepom vlade za zaščito delovnih mest je negativen vpliv epidemije covida-19 ostal v letu 2020 razmeroma zmeren, zaposlenost se je zmanjšala za en odstotek.« Stopnja brezposelnosti se je tako zvišala s 4,5 odstotka na pet odstotkov, kjer naj bi ostala še letos, leta 2022 pa naj bi se znižala na 4,8 odstotka. Tudi po tem kriteriju smo med najboljšimi državami članicami EU. Povprečje stopnje brezposelnosti v državah z evrom je namreč 7,8 odstotka (v letu 2021 bo 8,4), v državah članicah EU pa lani 7,1 in letos 7,6 odstotka.
Medtem ko je Bruselj februarja Sloveniji za letos napovedal gospodarsko rast v višini 4,7 odstotka in za prihodnje leto v višini 5,2 odstotka, ji zdaj za letos napoveduje rast v višini 4,9 odstotka in za leto 2022 v višini 5,1 odstotka ter s tem vrnitev na predkrizno raven.
Zasebna potrošnja, ki se je lani skrčila za skoraj deset odstotkov, naj bi se letos okrepila za 4,4 odstotka, potem ko potrošnikom storitve spet postajajo dostopne v polnem obsegu, dodatno pa bodo rast potrošnje spodbujali rast zaposlovanja in višje plače.
Pričakovana rast investicij; Slovenija je na pravi poti
Visoko rast je pričakovati tudi pri investicijah tako v javnem kot zasebnem sektorju. Po skrčenju za dobre štiri odstotke v letu 2020 se bodo investicije v osnovna sredstva letos okrepile za 7,2 odstotka in nato leta 2022 še za 9,5 odstotka. Za po nekaj manj kot deset odstotkov se bosta letos povečala obseg izvoza in uvoza, prihodnje leto pa naj bi se njuna rast nekoliko umirila, a ostala na ravni okoli osmih odstotkov.
Javnofinančni primanjkljaj bo ostal pri okoli 8,5 odstotka BDP predvsem zaradi ukrepov, sprejetih za blažitev gospodarskih in socialnih posledic epidemije covida-19. Komisija med temi navaja nadomestila plač za čakanje na delo doma, mesečni temeljni dohodek za samozaposlene in kmete in delno kritje fiksnih stroškov podjetij. Pri tem dodaja, da je za večino ukrepov, povezanih s covidom-19, pričakovati ukinitev do konca leta 2022. Takrat naj bi se primanjkljaj znižal na 4,7 odstotka BDP.
Dolg države se je lani povzpel na 80,8 odstotka BDP, konec leta 2021 se bo po napovedih Evropske komisije oblikoval pri 79 odstotkih BDP, leto pozneje pa se ob znižanju javnofinančnega primanjkljaja zmanjšal na 76,7 odstotka BDP. V EU bo delež javnega dolga v BDP letos 94-odstoten, leta 2022 naj bi se znižal na 93 odstotkov BDP. Podobna gibanja je pričakovati v območju evra; letos naj bi se dolg povzpel na 102 odstotka BDP, leta 2022 pa se za malenkost znižal, na 101 odstotek BDP. Tudi po tem kazalniku je Slovenija med uspešnejšimi državami članicami EU in evroobmočja.
Vida Kocjan