Primer posedovanja domnevne pornografije pri nekdanjem poslancu SD Andreju Magajni se je začel leta 2010. Nenadna hišna preiskava pri poslancu, ki naj bi posedoval pornografsko gradivo, je nekatere presenetila, druge pa tudi ne. Morda še najmanj Magajno samega. Magajna je v tistem času nasprotoval nekaterim zakonskim rešitvam, ki jih je predlagala njegova – Pahorjeva vlada. Kot sam pravi, ga je na možnost maščevanja opozoril Milan Balažic.
Očitno se je to tudi zgodilo, kajti kriminalistična policija je nenadno ravno takrat našla več kot leto dni staro obvestilo luxemburške policije, da je na prenosnem računalniku Magajne pornografsko gradivo – točneje, spodaj oblečena ženska, zgoraj pa brez oblačil. Je to pornografija ali ne, ne vem, presodite sami. Sledila je seveda izguba trdega diska Magajninega računalnika na kriminalistični policiji. Toda pustimo to. Magajna je bil pred dnevi na sodišču dokončno in pravnomočno oproščen vsakršne krivde. Šest let je torej veljal za neke vrste pedofila, zdaj pa je oproščen vsakršne krivde.
Na primer Magajna nisem imel vpliva
V času, ko sem opravljal naloge notranjega ministra, je kriminalistična policija svoje delo že zaključila in s primerom so se ukvarjali tožilci. Formalno pravno na zadevo Magajna v nobenem primeru torej nisem mogel vplivati. Tega seveda tudi nisem želel. Me je pa primer seveda vseeno zanimal. Precej nenavadno mi je namreč bilo sosledje poteka dogodkov. Najprej Magajnin upor svoji lastni vladi, napoved maščevanja, hišna preiskava temelječa na podlagi več kot leto dni starega obvestila tuje policije in ne nazadnje predmet domnevne pornografije – spodaj oblečena ženska, zgoraj brez oblačil, ter seveda čudežna izguba trdega diska Magajninega računalnika na policiji, pa ne le ena izguba originala trdega diska, čudežno naj bi izginila tudi kopija.
O primeru Magajna pa sem, pred nekaj dnevi govoril tudi z visokim kriminalističnim uradnikom. Očital sem mu zlorabo kriminalistične policije v politične namene. Odgovoril mi je nekako takole: “Nikakor ne – v primeru Magajne so stvari popolnoma jasne – žal pa smo izgubili trdi disk njegovega računalnika in zadeva je na sodišču padla.” Kako lahkotno, kako neprofesionalno. Ker vem, da moj kriminalistični sogovornik moj blog bere skoraj redno, oziroma ga njegove službe o mojem pisanju obveščajo, ga dodatno sprašujem: “Po tej logiki lahko policija opravi hišne preiskave pri vseh poslancih opozicije, izgubi dokaze in celotna opozicija bo po šestih letih pač formalno pravno čista, dejansko pa šest let kompromitirana. Bi bila to strokovna napaka ali politični poseg kriminalistične policije v parlamentarno demokracijo?”