Govor Milana Brgleza na državni proslavi v Trbovljah je delno plagiat: Brez sramu si je sposodil citat slavnega irskega filozofa

Datum:

Trbovlje veljajo za eno najbolj rdečih mest v Sloveniji, kjer je komunizem pustil najbolj globok pečat na ljudeh. Ne čudi, da leva politična opcija v tem delavskem mestu uživa visoko podporo, čeprav gospodarstvo umira, delavna mesta pa se zapirajo. Tudi dolgo obljubljenega predora do avtoceste, ki bi omogočil hitrejši razvoj regije, še ni. Zdi se, da se na to od vlade pozabljeno mesto komunisti spomnijo le enkrat na leto, na enega svojih največjih praznikov, Dan boja proti okupatorju, ko iščejo primerno publiko, kjer bodo lahko brez kakšnega večjega “koncerta žvižgov” prodali svoj govor. Pa četudi gre v resnici za plagiat. Nekaj takšnega si je v sredo zvečer v Delavskem domu Trbovlje privoščil osrednji govornik, aktualni predsednik državnega zbora, Milan Brglez. Za svoj govor si je namreč, brez navajanja virov, sposodil citat irskega političnega teoretika in filozofa Edmunda Burkeja, ki ga je nato nacionalni medij brez težav uporabil za naslov svojega prispevka. In ga, kajpak, brez kančka kritičnosti, pripisal Brglezu.

“The only thing necessary for the triumph of evil is for good men to do nothing (Edina potrebna stvar, da zmaga zlo, je ta, da dobri možje ne storijo ničesar),” pravi znana misel irskega državnika Edmunda Burkeja, ki je deloval v 18. stoletju. Zveni znano? Predsednik državnega zbora Milan Brglez si je citat sposodil ob sredinem govoru v Trbovljah, ko je izjavil, “da je včasih za zmago teme dovolj že to, da ljudje ne storijo ničesar. Da so tiho.” Več kot očitno je Burkejevo misel Brglez le delno modificiral, zato bi bilo od nekoga, ki opravlja tako pomembno državno funkcijo, ob tem pa je še profesor na Fakulteti za družbene vede (FDV), pričakovati, da bo navedel vir, od koder je črpal dele svojega govora.

Seveda se poraja veliko vprašanje, ali je Milan Brglez svoj govor za proslavo komunističnega praznika spisal sam, ali pa mu ga je napisal kdo drug. Če velja slednje, ima Brglez potemtakem plačane pisce govorov, ki pri svojem delu prav tako niso zgledni. Ravno na FDV-ju so do svojih študentov, ki ne navajajo striktno virov svojih citatov, najbolj ostri, že vrsto let uporabljajo tudi računalniški program Turnitin, s katerim preverjajo plagiatorstvo.

Od Alenke Bratušek do Karmen Erjavec; pestra zgodovina plagiatorstva na FDV-ju
Ravno zato je zanimivo in skrajno nenavadno, da vira svojega citata ne navede profesor, ki je zaposlen na omenjeni fakulteti, na katedri za mednarodne odnose. Toda plagiarstvo na FDV-ju ni novo, saj je javnosti še zelo dobro znan primer Alenke Bratušek, pred leti pa je službo na omenjeni fakulteti, ki se nahaja na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani, izgubila tudi profesorica Karmen Erjavec z novinarske katedre, ker je “ponarejala” raziskave, da je hitreje spisala dobro plačana znanstvena dela. V anonimki so jo takrat vodstvu fakultete prijavili kar najožji sodelavci.

Naj spomnimo. Milan Brglez je na proslavi v Trbovljah med drugim povedal, da svoboda ni dana, ampak izbojevana. Poudaril je, da je na svobodo treba vezati tudi odgovornost. “Če smo se pred 25 leti svobodno odločili za svojo državo, moramo zdaj z njo odgovorno ravnati,” meni aktualni predsednik državnega zbora, ki priznava, da Trbovlje niso bila naključna izbira za kraj proslave.

Brglez je podcenjeval slovensko javnost
V svojem sporočilu je Brglez izpostavil tudi temeljnost človekovih pravic in poudaril, da nam te dajejo moč, da se postavimo pokonci in upremo. Televizija Slovenija je njegovo izjavo povzela s besedami iz deklaracije človekovih pravic, da imajo namreč vsi ljudje enako dostojanstvo in enake pravice ter bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje. Te besede po mnenju Brgleza danes odmevajo z enako močjo in vero kot 10. decembra 1948, ko jih je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.

Res je, Milan Brglez je imel govor kot leta 1948, vendar ga je začinil s plagiatom. Vprašamo se lahko, ali je skušal predsednik državnega zbora izpasti še bolj všečen, razgledan in pameten, kot je v resnici. Dejstvo pa je, da je Brglez podcenjeval slovensko javnost, ker si je tako sposojal misli, ne da bi navajal avtorja. Očitno je mislil, da tega Slovenci sploh ne bomo opazili.

L. S.

Sorodno

Zadnji prispevki

Je Levica povezana s korupcijo v Luki Koper?

Prejeli smo pismo anonimnega bralca, ki je med drugim...

So bili Svobodnjaki in Levica pod vplivom THC, da so tako grobo poteptali demokratičen proces?

Gibanje Svoboda in njeni koalicijski partnerji so se odločili...

Afganistanskega migranta ne bodo izselili, ker se rad javno samozadovoljuje

Afganistanski migrant bo ostal v Veliki Britaniji, kljub temu,...

Putinovi propagandisti so med nami

Ko so pred kratkim izgnali uslužbenca ruskega veleposlaništva v...