V soboto se je del slovenske politike znova na veliko posvečal spominu na holokavst judovskega naroda med drugo svetovno vojno, ob tem pa na veliko udrihal čez slovensko desnico in zavajal slovensko javnost, ko jo je enačil in primerjal s tretjim rajhom oziroma voditeljem nacistične Nemčije Adolfom Hitlerjem. A slednji je bil zagrizen socialist, kar je na glas poudarjal v svojih govorih. Glavni govornik je bil znova Goran Vojnović, ki je v preteklosti že dvigoval prah s svojimi kontroverznimi izjavami, s katerimi je povsem brez razloga delil slovenski narod, čeprav to očita prav desnici. Proslave, ki jo je organizirala Zveza združenj borcev za vrednote NOB, sta se med drugim udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Med drugim so na slovesnosti spomnili, da je v taboriščih med drugo svetovno vojno trpelo več kot 60.000 ljudi iz Slovenije, več kot 12.000 pa se jih ni nikoli vrnilo domov. V holokavstu je bilo pomorjenih okoli šest milijonov Judov. O povojnih pobojih, ki jih je zakuhal še okrutnejši in še bolj krvav komunistični režim, jasno, ni bilo govora.
Goran Vojnović je na proslavi med drugim razlagal, da se po letu 1945 v svetu ni nič zares spremenilo, saj so se vojne nadaljevale in začenjale nove, povojne diktature pa so po svoji krutosti presegale druga drugo. Izpostavil je, da so številni po koncu druge svetovne vojne govorili “nikoli več”, a se kljub temu od konca druge svetovne vojne po svetu vrstijo pogromi in genocidi.
“Celo demokratične zahodne države, ki so danes sicer upravičeno ponosne na 73 let zahodnega miru, so v imenu tega miru nekaznovano sejale smrt po vsem svetu. Mi pa smo kljub temu leto za letom izgovarjali ‘nikoli več’. Nikoli več, smo govorili, dokler nismo zgodovine ponovili, še malce bolj krvavo, še malce bolj bratomorno,” je dejal in spomnil na vojno na Balkanu ter današnje dogajanje v Siriji, Jemnu, Iraku, Afganistanu, Mjanmaru, Sudanu in Kongu.
Preživela lastnica se je v Ljubljano vrnila iz Auschwitza, a vile ni dobila nazaj
Zanimivo je, da je Vojnović član Društva slovenskih pisateljev, ki domuje v vili na Tomšičevi ulici v Ljubljani, ki so jo po drugi svetovni vojni komunisti zaplenili Judom in jo nacionalizirali. Ko se je preživela lastnica dejansko vrnila iz Auschwitza, ji vile partija nikoli ni vrnila. Prav zato je takšno hinavsko sprenevedanje skrb vzbujajoče, sploh če si ga privošči nekdo, ki se ima za kulturnika in umetnika. Ob tem je seveda vredno omeniti, da je Goran Vojnović tudi dobitnik štipendije Društva slovenskih pisateljev.
Vojnović je sicer slovenski javnosti najbolj poznan kot avtor dveh romanov, ki tako ali drugače spodbujata levičarsko politiko multikulturnosti in Evrope brez meha – Čefurji raus! (2008) in Jugoslavija, moja dežela (2012). Oba sta, v skladu z levičarsko politiko, seveda tudi dobitnika kresnika za najboljši roman leta. Od tedaj je kot režiser posnel svoja dva celovečerna filma, prislužil pa si je tudi mesto kolumnista v režimskem časopisu Dnevnik.
Kdaj se bomo na proslavah lahko dostojno spomnili tudi žrtev komunističnih povojnih pobojev?
Sicer pa je v teh dneh, ko se Evropa spominja holokavsta, v aktualnem političnem režimu v Sloveniji narobe še marsikaj drugega. V Sloveniji DZ ni obsodil totalitarnega režima, ki je vladal 45 let. Za povojne pomore 15 tisoč ljudi ni bil obsojen nihče, niti za uničenje arhiva zločinske SDV. Ko ideološki podporniki prej opisanega zlorabljajo holokavst za izkazovanje svoje humanosti in to režimski mediji mirno prezrejo, je v družbi seveda nekaj hudo narobe.
Skrajno dvolično je ravnanje slovenskih levičarjev, ki v teh dneh na dolgo in široko govorijo o holokavstu in judovskem trpljenju tudi zato, ker hočejo za vsako ceno enostransko priznati Palestino – državo, ki jo vodi Hamas, katerega cilj je uničenje Izraela, kot je na Twitterju zapisal že Božo Predalič iz Slovenske demokratske stranke.
Hinavščina NOB: Med vojno kradli Judom
Javnost se sprašuje, kdaj bodo pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB povedali tudi kaj o tem, kako so med in po vojni pobijali Jude v Sloveniji in jim pokradli vile, umetnine, zlatnino in ostale dragocenosti. Pri vsem skupaj pa je najbolj bizarno golo zgodovinsko dejstvo, da so komunisti v Sloveniji in drugod bili prvi kolaboranti nacistov.
Šele, ko bomo v Sloveniji uvedli dan spomina na žrtve povojnih pobojev in ga tako slovesno zaznamovali kot dan spomina na žrtve holokavsta, bo narod končno poenoten in se bo lahko nehala večna delitev, ki jo v resnici za ohranjanje na oblasti najbolj potrebuje slovenska levica.
T. F.