Medtem ko Slovenijo pretresajo afere kova #iranNLBgate, bi Igor Šoltes premikal urine kazalce – Poglejte, kako ga je na Facebooku osmešil Miran Ališič: “Pa s čim se vi ukvarjate, jebela cesta?”

Igor Šoltes (foto: Nova24TV).

Igor Šoltes, vnuk nekdanjega jugoslovanskega politika, zloglasnega Edvarda Kardelja, ki v Bruslju trenutno služi prvi mandat evropskega poslanca, na Facebook profilu spet poceni nabira politične točke in se ukvarja s popolnoma nepomembnimi stvarmi, ki v tem trenutku nikakor niso težava Slovencev. Milijardno pranje denarja v največji državni banki NLB, nespoštovanje človekovih pravic s strani slovenskih sodišč in katastrofalne razmere v zdravstvu so samo ene izmed tem, s katerimi bi se lahko ukvarjal evropski poslanec Šoltes, pa namesto tega svoje sledilce na Facebooku raje sprašuje, če se strinjajo z njegovo idejo o ukinitvi vsakoletnega premikanja ure. Sprašuje se namreč, ali naj obdržimo poletni ali zimski čas, saj po njegovih podatkih kar štirje od petih Evropejk in Evropejcev podpirajo poletni čas, ker je dan poleti, jasno, daljši. 

Pod Šoltesovo objavo na Facebooku se je vsul kup objav, v katerem se nekateri uporabniki družbenega omrežja pritožujejo nad prestavljanjem časa, češ da jim poruši bioritem, spet drugi zagovarjajo ohranitev trenutnih prehodov za zimski in poletni čas, saj so tako navajeni že praktično celo življenje, tretji pa se sprašujejo, zakaj neki se Igor Šoltes sploh ukvarja s takšnimi temami.

“Iskrena hvala vsem za komentarje. Na plenarnernam zasedanju v Sttasburgu bom vsekakor izpostavil kar večinsko mnenje, da je potrebno prenehati s spreminjanjem ure. Čeprav se komu zdi to obrobna tema ob vseh izzivih in težavah v Evropski uniji , je vredna razprave in končne odločitve. Če nam kaj uspe uskladiti v EU družinim, naj nam rata vsaj poenotiti uro z ritmom narave,” je ob kupu slovničnih napak, ki smo jih ob povzemanju njegovega komentarja popravili, zapisal Šoltes. In kar določil, da nekaj deset komentarjev njegovih prijateljev na Facebooku predstavlja večinsko mnenje.

Šoltes bi se kot evropski poslanec v Bruslju lahko ukvarjal s koristnejšimi stvarmi. (foto: Nova24TV).

Miran Ališič: Počnite raje kaj bolj koristnega!
Še najbolj zgovoren je komentar nekdanjega športnega komentatorja dirk formule 1 na POP TV in Televiziji Slovenija, Mirana Ališiča, ki je Šoltesu v odgovoru zapisal naslednje: “Pa s čim se ukvarjajo, jebela cesta, res no. Že 35 let je poletno/zimski čas in vsi smo se navadili nanj, naj ne poskušajo politiki ves čas spreminjat stvari, ki za razvoj tega sveta na bolje res niso pomembne … In s tem samo ustvarjati vtisa, da počno nekaj koristnega!”

Ališič, ki je v začetku leta 2015 na RTV dal odpoved in kasneje v seriji zapisov na svojem blogu označil vodilne na nacionalki za nesposobne in nedorasle svoji funkciji, je zapisal tudi, da sam avtomatično premika uro od leta 1980 ali 1981. “In zdaj že komaj čakam, da bo konec marca in spet poletni čas… O premikanju ure mi res ni treba soliti pameti, okrog 25 let sem potoval po svetu in premikal uro za šest, osem, deset, dvanajst ur nazaj in naprej, moral naslednji dan vedno delat ipd, pa sem se navadil. Tale ena ura vsake pol leta pa res ni noben poseg v človekov organizem, razen če se niste sami prepričali v to!”

Evropa uporablja zimski in poletni čas, nekateri pa se pritožujejo, da jim premik urinega kazalca dvakrat na leto povsem poruši bioritem. (foto: Nova24TV).

Šoltes s populizmi ne bo prepričal volivcev
Šoltesa je Ališič še okrcal, “da je tole natepavanje prazne slame o problemih s prestavljanjem ure res obupno pretiravanje, nekaj, s čimer se resni ljudje in politiki ne bi smeli ukvarjati na takle preprosto populističen način… Stavim tudi, da bi se večina, če bi prišlo do vprašanja, če bi se šlo nazaj na enoten zimski čas vse leto, odločila, da ostane tako kot je. Ker tule se oglašajo pretežno somišljeniki takih bruseljskih uradnikov, ki res ne najdejo kakšne bolj koristne in pomembne teme”.

Nekateri Šoltesovi podporniki so Ališiča kritizirali, češ da je preveč pameten in da je očitno superman, pa so ga sprovocirali do te mere, da jim je znani športni novinar odčital pravo lekcijo: “Nisem superman, ampak na kak problem uspem pogledati širše, kot le s slovenske perspektive, kar počne večina teh tule, ki se oglaša in jamra zaradi ene premaknjene urice dvakrat na leto. Kot verjetno veste, se srednjeevropski čas (CET ali MEZ po nemško) razprostira od špansko portugalske meje do vzhodnih meja Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Srbije in Makedonije. To je vsaj za dva časovna pasova, če ne kar nekoliko več, širok pas. Slovenija je relativno v sredini tega območja, zato zaradi premika ure pri njej ne prihaja do večjih anomalij ne poleti ne pozimi.”

Miran Ališič je dolgoletni komentator in novinar formule 1, trenutno živi v Švici.

Lekcija Šoltesu iz zgodovine, zakaj je sploh prišlo do premikanja ure
Razložil jim je, da so se Evropejci davno enkrat odločili, da bodo pač vsi od Portugalske do Romunije, Bolgarije in Grčije v enem časovnem pasu. In tako se je dan (svetloba) za nekatere začenjal ob štirih zjutraj, za druge pa ob osmih zjutraj. Zvečer se je pri nekaterih poleti stemnilo ob sedmih zvečer, pri drugih pa ob desetih zvečer. Pozimi pri nekaterih že ob treh, pri drugih pa ob šestih. In tako dalje … “Razumeti morate, da je med Ljubljano in Zürichom, kjer živim, že 45 minut zamika v korist sončnega zahoda, zdaj se zdani šele malo pred osmo uro zjutraj… Kako je šele med Beogradom in Sevillo v Španiji, recimo. Med njima je razlike dobri dve uri! In zdaj začnite računat. Če bi vsi imeli samo poletni čas, kot nekateri navijajo, bi se v Sevilli in v vsej Španiji zjutraj zdanilo šele okrog desetih dopoldne,” je svojo splošno razgledanost demonstriral Ališič.

“Že zdaj, z zimskim časom, se zdani šele okrog pol devetih. In le s poletnim časom, kot želite nekateri, bi bilo pozimi v Španiji zvečer svetlo skoraj do osmih zvečer, poleti pa je tam itak svetlo do enajstih zvečer, tako bi bilo svetlo do polnoči. Podobno kot v severnih evropskih državah. Na drugi strani pa bi se samo z zimskim časom, torej evropskim naravnim časom, kot trdite, vse leto v Beogradu in Budimpešti dan poleti začel že kmalu po tretji zjutraj in končal vseeno nekje kmalu po sedmi uri zvečer. Nihče pa noče imeti poleti ob sedmih popoldne teme, kajne,” obrazloži Ališič. Po njegovih besedah je to le nekaj primerov zapletenosti iskanja kompromisa za enoten čas na skoraj vsej evropski celini. Premikanje časa je torej pomenilo kompromis, ki je vsem nekaj dal in nekaj malega odvzel, brez njega bi bile časovne anomalije dneva in noči še mnogo bolj opazne. Ne pri nas v Sloveniji, ker živimo relativno na sredini sredi te ogromne časovne cone, pač pa je to mnogo huje na njenih obrobjih.

Pred pol stoletja, ko so uvajali premik časa, so razmišljali in debatirali in ugotovili, da je tako bolje, kot brez premikanja časa. Lahko pa seveda pozabite na vse skupaj in sedanji CET oz. MEZ razdelite v dva časovna pasova. V tem primeru pa bo ohranjanje enega časa vse leto postala lažja rešitev. “Mislim pa, da si takšne časovne razdelitve večina Evropejcev spet ne želi … A je bilo dovolj jasno? Zdaj pa se res začnite ukvarjat s čim bolj produktivnim, prosim lepo,” je Šoltesa in njegove podpornike utišal Ališič.

Luka Svetina