Ilinka Todorovski, varuhinja gledalčevih pravic, dobro bi bilo, da odstopite!

Tovarišica Ilinka Todorovski, varuhinja gledalčevih pravic, dobro bi bilo, da odstopite in prepustite svoje mesto nekomu, ki bo zagovarjal gledalčeve pravice do nepristranskega, poštenega, resničnega, kritičnega poročanja. Potrebujemo varuha gledalčevih pravic, ki nas bo branil pred patološkim anti-janševstvom in levičarskim militantstvom novinarjev RTV SLO. Foto: youtube

Stara svetopisemska modrost se uresničuje tudi te dni, ko varuhinja gledalčevih pravic piše prosti spis v zagovor novinarjem RTVSLO. Da, prav ste prebrali, v zagovor ustanovi in novinarjem, nič pa o gledalcu / poslušalcu. Očitno je tovarišica novinarka spregledala, da je plačana zato, da ščiti gledalca pred ustanovo, ki ji daje kruh. Naslov njenega dogmatičnega poučevanja je “Eksplozija odzivov in protistrup za jezo”. Vabilo k branju pod naslovom pa pravi “nimate prav”.

Varuhinja gledalčevih pravic nima prav

RTVSLO je ustanova, ki ji plačujem mesečni davek, ki mi ga je naložila država. Je »sui generis« medijska hiša. Vse ostale, pretežno leve, so “komercialne”, torej ne zahtevajo od mene davka (razen POP24TV, ki ga pobira preko kabelskih operaterjev, kjer tudi nimamo možnosti, da bi jim rekli “ne,  hvala!” To bo potrebno tudi urediti in osvoboditi uporabnika tega nasilja!). Zaradi te posebnosti je tole pisanje upravičeno in zaradi tega varuhinja gledalčevih pravic nima prav. Če javni zavod preliva denar davkoplačevalcev v medije, ki sami niso sposobni preživeti (Dnevnik, Delo, Mladina, ipd.) in pri tem diskriminira druge (Požareport, Reporter, Demokracija, Družino, Časnik, …), potem upravičeno dvignem svoj glas in protestiram zoper tako početje.

Zamenjava oblasti, proti kateri je RTV SLO odkrito navijala, je v novinarjih in vodstvu RTV SLO sprožilo vojno stanje. Takoj se je začela vojna proti Janši osebno (tukaj se lahko poučite, kako to gre), in vsem, ki z njim sodelujejo. Totalna vojna, ki se bije preko ekranov in radijskih valov. Naboje pa jim očitno priskrbijo prijateljski mediji, ki jih tako velikodušno sofinancirajo. Gre torej za ideološko španovijo na škodo pluralnosti družbe in kvalitete programa. Gre za prozorno početje, ki ima samo en namen. Hočejo se vrniti v “naravno stanje levičarja”, ki je lahko samo “sem na oblasti”.

Ker novinarji že dolga leta širijo antipatijo in sovraštvo, se tu pa tam zgodi, da dobijo nazaj, kar tako velikodušno širijo. Da ne prenesejo kritike, je javno povedal že sam direktor RTV SLO. Da so užaljeni, ko morajo prenašati odmeve ljudstva, ki ga zaničujejo in mu perejo možgane, zvemo vsakič, ko jih zaboli. Nikoli pa ne doživimo odprte samokritike, poštenega poročanja, kvalitetnega iskanje resnice. Vedno le dvojna merila, ideološka zadrtost, levičarska propaganda, antipomladna in antislovenska stališča in komentarji.

RTV SLO, levičarska agitpropovska ustanova

Novinarji se zavedajo, da imajo moč mikrofona in neomejen dostop do ekranov, podprtih z levičarsko srenjo in davkoplačevalskim denarjem. Kdo se ne bi strinjal z besedami:

“Javnost v demokratični Sloveniji k sreči ni monolitna in enoumna, ampak pluralna, večkulturna in z različnimi pogledi na svet, svetovnimi nazori, političnimi stališči, strankarskimi preferencami, verskimi prepričanji, okusi in tako naprej.”

dr. Jože Možina (Foto: STA)

Žal pa so te beseda, ki jih je zapisala varuhinja gledalčevih pravic, lažnive, kajti uporabljajo jih samo in le tedaj, ko je po sili razmer na vladi drugačna svetovnonazorska opcija, kakor si jo sami želijo. Javnost v demokratični Sloveniji je res takšna, kakor je opisano, vendar ne v RTVSLO hiši. Kaj vse počnejo tam z drugače mislečimi, naj omenim samo Jožeta Možina, ki je samo najbolj viden in poznan primer. Ostali so premajhni, da bi zanje vedeli.

Varuhinja gledalčevih pravic Todorovska zapiše na koncu misli: “Ta raznolikost se odraža tudi v javnem mediju.” Tu pa se človek kislo nasmehne in se povpraša po zdravju, kajti če kaj, potem se prav napisano ne odraža v RTVSLO, ki se je v zadnjih letih radikalizirala v neko levičarsko agitpropovsko ustanovo. Pa gre za javno ustanovo, ki ji moramo plačevati davek! Zato, spoštovani bralec, imamo vsi, ki plačujemo, pravico, da osrednja medijska hiša izpolni namene, zapisanih v zakonih, zaradi katerih obstaja. Pa jih ne! Zato je potrebno kaj narediti, oz. spremeniti. In kar je potrebno narediti, ne bo všeč novinarjem in tam zaposlenim, ki dobro živijo na naš račun, obenem pa nam perejo možgane in so zato naš problem.

Varuhinja gledalčevih pravic ne brani gledalcev pač pa RTV SLO

Tekst ima tudi poglavje »Javni medij ni nikogaršnje trobilo«. In spet ne more človek drugega kakor, da se strinja. Ampak varuhinja gledalčevih pravic opisuje ideal in ne resničnosti, kajti resničnost nam prikazuje RTV SLO, ki je trobilo levičarstva, teorije spola in LGTB agende, komunizma, titoizma in pravljičnega boja. Vse, kar je slovensko, kar je normalno, kar je del naše tradicije in naše biti, komaj najde prostor. Oziroma pustijo ravno toliko programskega časa, da ne moremo trditi, da ni nič. Če že samo pomislimo na to, da za božič niti ne omenijo Jezusa Kristusa, ampak govorijo o vsem drugem. Za krščanske praznike tudi nikoli ne rečejo “mi, Slovenci, praznujemo”, ampak vedno slišimo, “oni praznujejo”.

(foto: Časnik)

Višek absurda pa je, da varuhinja gledalčevih pravic pred gledalci, ki se nanjo obrnejo, ker se čutijo prevarane, opeharjene ali so preprosto besni zaradi propagandnega načina poročanja s strani javnega zavoda in njenih zaposlenih, brani svoje kolege novinarje in ustanovo, ki jo gledalci kritizirajo. Namesto, da bi branila pravice gledalcev, počne nekaj, kar ni naloga varuha gledalčevih pravic.

Nujno potrebno je nekaj spremeniti, možnosti pa so različne

  1.  Lahko gremo po grškem scenariju in RTV SLO ukinemo (morda samo za nekaj časa). Vsi zaposleni končajo na borzi dela. Potem pa se začne z novo RTV SLO in drugimi ljudmi, saj so prav ti ljudje del problema nepluralnosti te hiše. Ta predlog je utopičen. Vendar naj ostane zapisan.
  2. Programe RTVSLO se od znotraj razdeli na pozicijski in opozicijski del. Prvi program bi lahko bil »pro-vladni«, drugi »pro-opozicijski«. Vladne stranke in opozicijske stranke se med seboj dogovorijo, kako bi to delovalo. To bi bilo možno, vendar je skoraj nemogoče, ker bi levica (kontinuiteta, zima, totalitarci med nami) izgubila svoj monopol.
  3. Varuhinjo gledalčevih pravic naj voli parlamentarna opozicija. Sploh pa ne bi smela biti zaposlena na zavodu RTV SLO, čeprav bi tam imela plačo, pisarno in vse podporno okolje, kakor jo ima sedaj. Prav tako bi morala imeti vpogled v vse dokumente RTV SLO. Brez “če-jev in ampak-ov”! Tak varuh, kakor je sedaj, nič in nikomur ne koristi!

Ker je RTV SLO problem v naši demokraciji, problem enoumja, slabe kvalitete, brezdelnosti in stihije, ker jo moram plačevati tudi jaz, čeprav jo praktično ne gledam, ker torej ne izpolnjuje nič od tega, zaradi česar je, potem je nujno kaj spremeniti. Razumem, da bo vsa levičarska srenja proti, ker nič ni boljšega zanjo kakor imeti v rokah tako mogočen medij, ki ga povrhu plačujejo drugi (podobno kakor s šolstvom!) in bodo s vso svojo močjo onemogočali vsak poseg v ta njihov revir. Kljub temu je potrebno stvari zapisati, razmišljati, predlagati. Slej ali prej bo prišel čas, ko bo mogoče kaj storiti.

Za zdaj pa, tovarišica Ilinka Todorovski, varuhinja gledalčevih pravic, dobro bi bilo, da odstopite in prepustite svoje mesto nekomu, ki bo zagovarjal gledalčeve pravice do nepristranskega, poštenega, resničnega, kritičnega poročanja. Potrebujemo varuha gledalčevih pravic, ki nas bo branil pred patološkim anti-janševstvom in levičarskim militantstvom novinarjev RTV SLO.

Andrej M. Poznič, Časnik