Inštitut za kriminologijo: Nekoč protestnike Odbora 2014 oklicali za zametek drhali, danes na strani Mojce Pašek Šetinc

Mojca Šetinc Pašek (foto: STA)

Vrhovno sodišče je ugodilo nedavni zahtevi za revizijo postopka, v katerem je celjsko višje sodišče pritrdilo novinarki Mojci Šetinc Pašek v tožbi proti Janezu Janši zaradi tvita. Tako je Janša dobil sodbo, novinarka pa mora Janši povrniti vse pravdne stroške, skupaj z obrestmi in stroške postopka. A očitno imamo pri nas režimske institucije, ki se postavljajo nad slovensko pravo. Ena takšnih je inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer menijo, da je šlo v primeru Janševega tvita o “odsluženih prostitutkah” za nesprejemljivo žalitev novinark s strani politika, kar pa je absurdno. Sodišče je namreč dalo novinarki jasno vedeti, da je lahko kot javna oseba tudi ona predmet kritik. Poleg tega je po oceni vrhovnega sodišča povprečen Janšev sledilec na Twitterju razumel, da se je zapis nanašal na delo, ki ga je Šetinc Paškova opravljala na nacionalni radioteleviziji, in ne na njeno zasebno življenje. Zato po mnenju vrhovnega sodišča ni pravilno izhodišče sodišča druge stopnje, da bi lahko sledilci sporno izjavo razumeli dobesedno. Večina članov sodnega senata se je odločila, da v tem konfliktu med svobodo političnega izražanja toženca in pravico do časti in dobrega imena tožnice da prednost načelu, da samo svobodna razprava o pomembnih družbenih temah omogoča približevanje resnice. Tako ona kot tudi Janša sta javni osebi, “pri teh pa so meje dovoljene kritike širše kot pri zasebnikih“. 

Lahko se vprašamo, kdo so raziskovalci Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, da podajajo vrednostne sodbe na odločitve ustavnega sodišča v zvezi z s primerom o “medijskih prostitutkah” in Mojci Pašek Šetinc. Omenjeni raziskovalci so namreč opozorili na “nesprejemljivost žalitev novinarjev s strani politikov”. V svoji izjavi za javnost so podali mnenje, da so novinarji in novinarke izpostavljeni grobim osebnim žalitvam s strani nekaterih vidnejših slovenskih politikov. Po njihovem prepričanju bi morala sodišča v takšnih žalitvah prepoznati zlorabo svobode izražanja. Obenem še menijo, da je še posebej sporno zaničevanje, kar naj bi dokazoval npr. zapis “odslužena prostitutka, ki je na voljo za 30 evrov”. Izjava je bila sicer objavljena na spletni strani omenjenega inštituta, poroča STA.

V inštitutu so prepričani, da argumentirana kritika, ki so jo politiki po njihovem prepričanju zagotovo upravičeni izraziti, doprinaša k svobodni razpravi glede pomembnih družbenih tem in k ‘resnici’. Toda po drugi strani žaljivi napadi, ki letijo na osebo in ki imajo izrazito spolno konotacijo, ne pomenijo samo meje tovrstne svobodne razprave, marveč jo celo uničujejo. V inštitutu so še prepričani, da tovrstni žaljivi zapisi politikov, med drugim tudi zato, ker prejemajo bistveno več pozornosti uporabnikov spletnih družbenih omrežij, normalizirajo in celo spodbujajo sovražni javni diskurz, ki ne nudi prostora za razumsko utemeljeno izmenjavo argumentov, marveč predstavlja le grobe osebne diskvalifikacije.

Foto: sta 

Prepričani so še, da morajo biti sodišča poslednja varovalka ustave in človekovih pravic in da morajo tako grobe žalitve, usmerjene na osebo novinarke, označiti za nesprejemljive in v njih prepoznati zlorabo t. i. svobode izražanja. Po mnenju raziskovalcev bo svobodna razprava v družbi, v kateri bo novinarkam grozilo, da jim zaradi njihovega poročanja politik, ki ima vpliv, lahko brez pravnih posledic namenja hude osebne žalitve s poceni odsluženimi prostitutkami, kmalu postala preteklost. Poleg tega so še dodali, da ne želijo živeti v družbi, v kateri so tovrstne žalitve in zastraševanja medijskih delavcev v pravnem smislu v celoti sprejemljiva in dovoljena. Sicer je vrhovno sodišče pred dnevi ugodilo Janševi zahtevi za revizijo postopka, v katerem je celjsko višje sodišče novinarki Mojci Šetinc Pašek sodbo spremenilo, njena zahteva za plačilo odškodnine 6000 evrov pa je zavrnjena. Poleg tega bo morala Šetinc Paškova plačati še stroške sodnega postopka v višini 850 evrov.

Vrhovno sodišče je namreč dalo s svojo razsodbo Šetinc Paškovi jasno vedeti, da je tudi ona kot javna osebnost lahko predmet kritike
A vse skupaj je ena navadna farsa, na strani Pašek Šetinčeve pa so ne zato, ker branijo človekovo dostojanstvo, temveč ker je ideološko ustrezna novinarka. Vrhovno sodišče, ki se je naslanjalo na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, je namreč dalo s svojo razsodbo Šetinc Paškovi jasno vedeti, da je tudi ona kot javna osebnost lahko predmet kritike. Po oceni vrhovnega sodišča je povprečen Janšev sledilec na Twitterju razumel, da se je zapis nanašal na delo, ki ga je Šetinc Paškova opravljala na nacionalni radioteleviziji, in ne na njeno zasebno življenje. Zato po mnenju vrhovnega sodišča ni pravilno izhodišče sodišča druge stopnje, da bi lahko sledilci sporno izjavo razumeli dobesedno. Večina članov sodnega senata se je odločila, da v tem konfliktu med svobodo političnega izražanja toženca in pravico do časti in dobrega imena tožnice da prednost načelu, da samo svobodna razprava o pomembnih družbenih temah omogoča približevanje resnice.

Vrhovno sodišče, v 17 strani dolgi sodbi, med drugim tudi navaja, da je Šetinc Paškova kot urednica dnevno-informativnih oddaj na nacionalni radioteleviziji, opravljala z vidika pravice javnosti do obveščenosti izjemno pomembno in odgovorno ter zato javni kritiki izpostavljeno delo. To po navedbah sodišča pomeni, da je bila tako kot Janša tudi ona javna oseba, “pri teh pa so meje dovoljene kritike širše kot pri zasebnikih“. Tudi priznani sociolog Borut Rončević je pred časom izjavil, da ima Janša na spletnih socialnih omrežjih zelo prepoznaven slog, saj je v komunikaciji iskren, pa tudi oster, če je to potrebno. “Kar vidiš, to dobiš!” Resnica je po njegovem takšna kot je, četudi boleča. “Kako torej ‘uravnotežiti’ resnico? Z izkrivljanjem?” še dodaja

Zaposleni na inštitutu za kriminologijo so med drugim: Aleš Završnik, Renata Salecl (sicer znana radikalna marksistka, bivša žena Slavoja Žižka in znanka Gregorja Golubiča), Matjaž Jager (prijatelj režimskega nekdanjega prvega tožilca Zvonka Fišerja), Zoran Kanduč, Mojca M. Plesnicar, Vasja Badalič in Katja Simončič itd. Med upokojenimi raziskovalci pa velja omeniti tudi Dragana Petrovca, znanega po ostri izjavi, da so protestniki Odbora 2014 zametek drhali. Prav tako se takrat nobeden izmed zaposlenih strokovnjakov Inštituta v času obsodbe in prestajanja zaporne kazni vodje opozicije Janeza Janše ni postavil na njegovo stran – na stran človekovih pravic, ki mu jih je po več letih mukotrpnega poniževanja s strani sodnih mlinov, priznalo šele ustavno sodišče.

Žan Novak