SDS: Državljani si zaslužijo vedeti, kaj država počne s pobranimi davki

foto: iStock

V državnem zboru je na pobudo SDS in NSi potekala izredna seja, kjer so obravnavali problematiko razmerja med plačanimi davki in prispevki ter javnimi dobrinami. V SDS so namreč prepričani, da bi vsak državljan moral vedeti, na kakšen način je država za tekoče leto porabila pobrana sredstva ter katere javne dobrine nudi za vse vplačane prispevke in v kolikšni meri.

“Kaj z vsemi taksami in trošarinami počne država? Za kaj so davki porabljeni? Koliko šol in vrtcev se je zgradilo? Ali so se čakalne dobe v zdravstvu zmanjšale? Koliko cest se je obnovilo?” je le nekaj vprašanj, ki si jih morajo po mnenju Pogačnika ob tako visokih davkih, kot jih ima Slovenija, zastaviti državljani.

Marko Pogačnik (foto: STA).

Marko Pogačnik (foto: STA).

Kaj država počne s pobranimi davki?
V poslanski skupini SDS namreč opažajo, da se v obdobju zadnjih dveh vlad dogaja zviševanje davčnih trošarinskih obremenitev na račun državljank in državljanov ter gospodarstva. “Slovenke in Slovenci plačujemo veliko davkov, ob tem pa se postavlja vprašanje, kaj za te plačane davke, prispevke in trošarine dobimo nazaj oziroma kaj država s pobranimi davki počne,” je izpostavil Pogačnik.

Povprečen delavec državi in delodajalcem plačuje več kot 9 tisoč evrov letno
Kot je še dodal Pogačnik, delavec, ki zasluži povprečno plačo, mora za dohodnino plačati dohodnino v višini 2162 evrov, prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša 4557 evrov in prispevek za zdravstveno zavarovanje znaša 2418 evrov, kar pomeni, da tisti, ki zasluži povprečno plačo, državi – skupaj z delodajalcem – da skupno 9138 evrov.

“V Sloveniji velja mit, da imamo brezplačno zdravstvo, toda tisti, ki ima povprečno plačo, za zdravstveno zavarovanje letno plača 2418 evrov, pri čemer vsi vemo, kakšno je stanje v zdravstvu,” je še poudaril Pogačnik.

Horvat: Davčne blagajne so udarile tiste, ki so dosledno plačevali davke
Jožef Horvat je opozoril na uvedbo davčnih blagajn, ki jih je država uvedla v začetku letošnjega leta. “Davčne blagajne so udarile predvsem tiste, ki so davke že prej dosledno plačevali,” je prepričan poslanec NSi. Ob tem je dodal, da denar, ki ga vestno plačujejo državljani, pristane v bančnih luknjah, za katere do danes še nihče ni odgovarjal.

V poslanskih skupinah SDS in NSi so zato skupaj s predstavniki narodnostnih manjšin pripravili predlog priporočila, po katerem bi morali državljanke in državljani od FURS-a ali Ministrstva RS za finance letno prejeti poročilo o tem, na kakšen način je država za tekoče leto porabila pobrana sredstva. Na matičnem odboru predlog priporočila ni dobil zadostne podpore, zato o njem na seji državnega zbora ne bodo glasovali, bodo pa kljub temu opravili razpravo.

Finančno ministrstvo: Sredstva porabljamo smotrno in učinkovito
Mateja Vraničar Erman iz finančnega ministrstva pa po drugi strani zagotavlja, da vlada denar porablja smotrno in učinkovito. “Vse, o čemer govorijo priporočila, so orodja, s katerimi želi vlada doseči optimalno porabo javnih izdatkov in so le pripomoček za doseganje zastavljenih ciljev,” je izpostavila. Urška Ban iz SMC pa je zagotovila, da ima Slovenija – v primerjavi z drugimi evropskimi državami – razmeroma nizke davčne obremenitve.

Jaz tebi, ti meni?
“Danes boste lahko dokazovali, da Slovenija na polovici vašega mandata ni v prostem teku, da ste naredili mnogo za to državo, da ste naredili mnoge strukturne reforme, mi bomo pa dokazovali, da ni tako,” je vladnim predstavnikom v začetku svojega govora dejal Franc Breznik iz SDS. Kot je opozoril, se v Sloveniji soočamo s številnimi mnenji o tem, koliko davkov plačujemo državi in koliko država od tega vrne svojim državljanom.

Nina Knapič