fbpx

Izjava dneva: Posledice odločitve ustavnega sodišča bi lahko bile hude – še več okuženih in mrtvih!

Ustavno sodišče Republike Slovenije. (Foto: STA)

Za trenutek je postalo smrtno resno. Posledice odločitve ustavnega sodišča bi lahko bile hude: še več okuženih in mrtvih. Mrtvih predvsem v domovih za starejše, ki so pri nas po standardih bivanja in slabo plačanih zaposlenih že desetletja tudi blizu revnemu Balkanu in daleč od bogatih zahodnih sosed. To ima posledice,” je v današnji kolumni na portalu Siol zapisal odgovorni urednik Peter Jančič.

Kot je znano je Ustavno sodišče RS prejšnji teden razveljavilo sklepe vlade in ministrice za izobraževanje Simone Kustec o šolanju na daljavo neveljavni.

Danes so začeli veljati novi odloki o ukrepih za zajezitev epidemije covida-19. Vsebinskih sprememb ni, še vedno ostajajo v veljavi vse omejitve npr. zbiranja, gibanja in prodaje blaga. Odloke je morala vlada na novo objaviti po ugotovitvi ustavnega sodišča, da sklepi o podaljševanju pouka na daljavo ne veljajo, saj niso bili pravilno objavljeni.

Ugotovitev olje na ogenj upornikom ter uporniški opoziciji in medijem
Formalnostim je bilo torej zadoščeno, toda kakšne posledice ima odločitev ustavnega sodišča? Odgovorni urednik portala Siol Peter Jančič v današnji kolumni ugotavlja, da je stanje za trenutek postalo smrtno resno. “Posledice odločitve ustavnega sodišča bi lahko bile hude: še več okuženih in mrtvih. Mrtvih predvsem v domovih za starejše, ki so pri nas po standardih bivanja in slabo plačanih zaposlenih že desetletja tudi blizu revnemu Balkanu in daleč od bogatih zahodnih sosed. To ima posledice.”

Odgovorni urednik portala Siol Peter Jančič. (Foto: Demokracija)

Mnenja, ali je bil drastičen poseg sodnikov nujen, so različna. Je pa bila odločitev sodišča, ki je odredilo odprtje vseh šol, če se vlada takoj ne odzove, v turbulentnih časih po mnenju Jančiča nerodna v tistem delu, kjer jo je del javnosti razumel, kot da ukrepi morda niso nujni. V skupnosti in v medijih je veliko takih, ki že ves čas razglašajo, da so ukrepi za ustavljanje epidemije nepotrebni in pretiravanje. In da nam tega ni treba upoštevati. Tudi delo šol na daljavo naj bi bilo pretiran ukrep, pogosto slišimo. Manj je kritik tistega dela, kjer vlada pomaga prizadetim na različnih področjih.

Uporništvo je najbolj razširjeno med tistimi, ki jih virus osebno ne ogroža. Med mlajšimi. Olje pa prilivajo opozicijske stranke, ki s pomočjo svojih medijev in protestnikov razglašajo, da smo v diktaturi, in pozivajo k “sproščanju”, ker bi za omejitev epidemije menda zadoščalo že zračenje stavb, za širjenje epidemije pa je po njihovem tudi kriva in odgovorna le vlada,” je še zapisal Jančič.

Sara Kovač