Janez Janša za The European Post: V teh okoliščinah je strateški vidik osebne zaščitne opreme enak statusu streliva na bojišču

Predsednik vlade RS Janez Janša. (Foto: epa)

Predsednik vlade Janez Janša je v intervjuju za The European Post (TUKAJ) odgovarjal na aktualna vprašanja o zdravstvenem stanju v Evropi, odzivih Evropske unije na koronakrizo in migrantski krizi. No, v Sloveniji smo imeli poleg migrantske krize tudi politično, na kar je spomnil avtor članka z besedami, da je bil Janša “po politični krizi v Sloveniji izvoljen za 14. predsednika vlade”. Politične krize je torej z njegovim imenovanjem za premierja konec, še vedno pa ostaja izziv koronavirusa, tudi v povezavi z ilegalnimi migranti, in s katerim se sooča ves svet. Katere ukrepe smo na tem področju sprejeli v Sloveniji in kaj Janševa vlada še pripravlja, pa v nadaljevanju.
Največji evropski medij The European Post je predsednika vlade Janeza Janšo že na začetku povprašal, katere ukrepe je sprejel v boju proti Covid-19 takoj, ko je postal predsednik vlade. Janša je spomnil, da je vlado prevzel v času, ko niso bili sprejeti nobeni resni ukrepi za boj proti epidemiji. “Zaloge s potrebno osnovno zaščito so bile prazne. Vsako posamezno naročilo, odlok in odločbo smo napisali iz nič, kar je zahtevalo dodatna prizadevanja za reševanje tega zahrbtnega virusa.” Dodal je, da je njegova vlada pri sprejemanju ukrepov sledila navodilom medicinskih strokovnjakov, ves čas pa spremljala razmere ne le v naših sosednjih državah, ampak tudi v drugih državah, ki so se že pred nami soočile z epidemijo.

“Takoj smo sprejeli Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom (TUKAJ), ki dovoljuje le poslovanje na področju prehrane in drugih osnovnih storitev (pošte, lekarne, bencinske črpalke, banke, kmetijske trgovine), medtem ko so vse ostale nastanitvene storitve, gostinske storitve, velnes, športno rekreacijske, kinematografske, kulturne, frizerske, kozmetične, pedikerske storitve, storitve iger na srečo in druge podobne dejavnosti bile začasno ustavljene.” Janša je dodal, da je bil eden prvih ukrepov njegove vlade sprejetje Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (TUKAJ), “prepovedali pa smo tudi izvajanje zračnih prevozov v Republiki Sloveniji, z nekaj izjemami”. 
Janša je dejal, da smo v Sloveniji zaprli tudi izobraževalne ustanove, kar pomeni, da se postopek učenja izvaja na daljavo in se bo še naprej izvajal tako dolgo, dokler obstaja tveganje za širjenje virusa.
Poleg vsega naštetega je Janševa vlada sprejela tudi Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (TUKAJ), omejila vstop v Republiko Slovenijo iz Italije in vzpostavila kontrolne točke na avstrijski meji. “Prepovedali smo gibanje zunaj občine prebivalca, pa tudi zbiranja ljudi na javnih srečanjih, javnih prireditvah in drugih prireditvah na javnih krajih v Republiki Sloveniji.”
Janez Janša za The European Post: “Ker se zavedamo socialnega in ekonomskega vpliva ukrepov na življenje ljudi – ko se soočamo s splošno ukinitvijo javnega dela in življenja – smo sprejeli protikoronski zakonodajni sveženj, ki vsebuje ukrepe za ohranjanje delovnih mest, izboljšanje socialnega položaja ljudi, pomoč zaposlenim, ohranjanje poslovanja, izboljšanje likvidnosti podjetij in podporo znanstvenoraziskovalnim projektom v boju proti epidemiji ter smernice za ukrepe za pomoč kmetijstvu. Temu paketu bodo sledili še drugi, vse z namenom, da se po tej bitki s koronavirusom čim prej vrnemo k življenju, kot smo ga imeli. Ker je obseg krize resnično velik in bi lahko imel velike in usodne učinke na skladnost EU ter ekonomske in monetarne unije, je Slovenija podprla pobudo za skupno dolžniški element.”
“Delamo vse, kar je v naši moči, da bi zagotovili dobavo opreme”
Avtor članka je našega premierja povprašal tudi, kako se Slovenija spopada s pomanjkanjem zaščitne in medicinske opreme. “Tako kot druge države, ki si zdaj po vsem svetu prizadevajo najti medicinsko opremo, katere proizvodnja je koncentrirana na Kitajskem, je tudi ta vlada takoj po imenovanju začela izvajati dejavnosti za dobavo. Delamo vse, kar je v naši moči, da bi zagotovili dobavo opreme. Ne mine dan, ne da bi bila v Slovenijo dostavljena vsaj ena velika pošiljka. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Češki republiki za njihovo pomoč, ne le v zvezi z zaščito opremo, ampak tudi z repatriacijo slovenskih državljanov. V tej krizi je na preizkus postavljena solidarnost med ljudmi in državami in z veseljem ugotavljam, da na splošno prevladuje človeškost.” Kljub temu, da se ta vlada trudi po najboljših močeh, pa Janša ugotavlja, da “na žalost nekateri izdelki, ki ponujajo najvišjo stopnjo zaščite, trenutno niso na voljo nikjer. Februarja, ko so bili ti izdelki na trgu še vedno na voljo v zadostni količini, pa jih v Sloveniji nihče ni hotel kupiti. Poleg tega je moj predhodnik javno izjavil, da širimo paniko, in očitno nasprotoval nasvetom medicinskih strokovnjakov.”
Kako težke so razmere z zaščito opremo po vsem svetu, je Janša ponazoril z omembo ameriškega podpredsednika, ki je na Twitterju izrazil osebno hvaležnost za donacijo 5000 zaščitnih mask. “Samo pomislite, za 5000 mask v državi s 327 milijoni prebivalcev.”
Janša prepričan, da je odločno in usklajeno ukrepanje potrebno ne le na nacionalni, temveč tudi na evropski ravni
Janša pa je na ravni EU tudi pozval, naj se pospešijo postopki in dobava kot del skupnih naročil za potrebno medicinsko in zaščitno opremo. “Prepričan sem, da se je usklajevanje v ta namen že začelo in da bodo tako vse države članice pridobile dodatno opremo, ki je tako nujno potrebna.” Slovenski premier je namreč prepričan, da je odločno in usklajeno ukrepanje potrebno ne le na nacionalni ravni, temveč tudi na evropski ravni. Tako je tudi na zadnjem zasedanju Evropskega sveta opozoril na to, da so v institucionalnem smislu očitne pomanjkljivosti tako na nacionalni kot na nadnacionalni ravni. “Institucije, opremljene z informacijami in znanjem, so slabo predvidele razvoj – tukaj se postavljajo vprašanja, zakaj je Svetovna zdravstvena organizacija potrebovala toliko časa, da je razglasila pandemijo, kako je mogoče, da OZN ni veliko povedal v januarju in februarju in zakaj ni bilo vsaj dovolj močnega opozorila naših strokovnjakov, inštitutov in akademikov. Prišlo je do težav s počasnim odzivnim časom, sledila je slaba izmenjava informacij z državami, slabo usklajevanje in še posebej očitno resno pomanjkanje zalog osnovne zaščitne in medicinske opreme. V teh okoliščinah je strateški vidik osebne zaščitne opreme enak statusu streliva na bojišču.” Druge pomanjkljivosti, ki jih je Janša zaznal, pa se odkrivajo na ravni EU kot celote. “Moramo jih priznati in narediti vse, kar je v naši moči, da jih čim prej odpravimo. Prosim, ne razumite me narobe: ne potrebujemo novih institucij, temveč bolj prožno delovanje in boljše usklajevanje.”
“Vsi se lahko nekaj naučimo iz trenutnega pomanjkanja zaščitne opreme – zagotoviti moramo, da se ta situacija, ko so proizvodne zmogljivosti koncentrirane samo na enem delu sveta, ne ponovi.”
Omenil pa je tudi vlogo evropskih institucij, ki je po njegovem mnenju izjemno pomembna. “Po moji oceni je Evropska centralna banka hitro pospešila svoje ukrepe, ki se zdaj zdijo ustrezni glede na obseg izziva, zato pozdravljamo urgentni pandemični program odkupov. Vendar pa samo ukrepi monetarnega organa ne bodo dovolj. Narediti moramo korak naprej v smislu sprejemanja usklajenih in odločnih ukrepov, prilagojenih obsegu in specifičnim značilnostim izziva, kot je oblikovanje skupnega dolžniškega instrumenta.” Prepričan je, da bi oblikovanje le-tega v takih okoliščinah, kot je čas pandemije, dalo močno sporočilo o enotnosti in solidarnosti.

Predsednik vlade RS Janez Janša. (Foto: epa)

Marco Gombacci je Janeza Janšo povprašal tudi o migrantih, ki še vedno prihajajo v naš prostor po balkanski poti in predstavljajo resno težavo ne le zaradi varnostnih, temveč tudi zaradi zdravstvenih razlogov, saj nihče ne preverja, ali so morda okuženi z novim koronavirusom. Predvsem ga je zanimalo, katere ukrepe namerava sprejeti za preprečitev le-tega ali pa vsaj za večji nadzor nad tem delom poti, na kar je Janša pritrdil, da je balkanska migrantska pot spet aktivna – pravzaprav nikoli ni bila popolnoma zaprta. “V zadnjih mesecih se število ilegalnih prehodov naše južne meje povečuje. V preteklosti se je poročalo o ilegalnih migrantih, ki so v Evropo prihajali po balkanski poti, poleg nekaj posameznikov, ki so nato izvajali teroristična dejanja, da so s seboj prinesli bolezni, ki so bile v Evropi izkoreninjene že leta. Na primer, slovenski policisti, ki varujejo mejo, so zboleli za garjami in drugimi boleznimi. Druga težava je, da nezakoniti migranti, ki zaprosijo za azil v naši državi, zapustijo azilne centre in potujejo v druge evropske države – če imajo nalezljivo bolezen, lahko okužijo katero koli osebo, s katero stopijo v stik.”

“Zavedamo sem da naša južna meja ni le meja med dvema državama, ampak tudi zunanja meja EU, tj. Schengenska meja. To pomeni, da je naša odgovornost, da jo ustrezno zaščitimo, še toliko večja. Zato trenutno poteka široka razprava o aktiviranju ustreznega zakonskega člena, da se oboroženim silam dodelijo dodatna pooblastila za zaščito naše južne meje, kar zahteva podporo dve tretjini glasov v parlamentu. Načrtujemo tudi spremembo zakonodaje o azilu, z namenom, da se prepreči zloraba azilnih postopkov. Vlada, ki jo vodim, bo storila vse potrebno, da prepreči ilegalne migracije in ilegalne prehode meje.”

Vojak Slovenske vojske preverja temperaturo tistih, ki prihajajo v Vojašnico Edvarda Peperka v Ljubljani, kjer je postavljena mobilna bolnišnica za okužene s koronavirusom. (Foto: epa)

Janša je še dejal, da se je po začetnem podcenjevanju koronakrize, počasnem odzivanju in ob pomanjkljivem usklajevanju s strani institucij EU usklajevanje v zadnjih dneh izboljšalo in je očitno prizadevanje za bolj usklajeno ukrepanje. “Kriza, ki nas je prizadela, je zelo resen preizkus naše sposobnosti skupnega in usklajenega ukrepanja ter sodelovanja. Je izziv in priložnost, da iz krize odidemo bolj povezani, z večjim občutkom odgovornosti drug do drugega, z globljim občutkom empatije, z jasnejšim zavedanjem, da smo povezani v naši skupni usodi in potrebi po sodelovanju za dobro počutje vseh nas, vseh držav in narodov v Evropi, kjer odnose med državami vodi zavedanje o skupnih nalogah, ki nam koristijo, in ne osredotočenost zgolj na transakcijski vidik odnosov. Če se ne bomo sposobni odzvati na ta izziv na tak način, lahko to močno vpliva na prihodnjo skladnost EU, s tem pa tudi na njeno enotnost in moč.” Dodal je še, da je v tej krizi vsaka država, ki se sooča z vprašanjem vzdržnosti svojega zdravstvenega sistema, odvisna od svojih ukrepov in ne more samo čakati na skupni odziv EU.

Marjanca Scheicher