fbpx

Slovenska in madžarska vlada podpisali pomembne dokumente o sodelovanju med državama

Predsednika vlad Slovenije in Madžarske, Janez Janša in Viktor Orban. (Foto: Vlada RS)

Predsednik vlade Janez Janša se je danes pred skupno sejo vlade Republike Slovenije in Madžarske udeležil otvoritvene slovesnosti 53. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju in nagovoril zbrane. Predsednik vlade je uvodoma izrekel dobrodošlico predsedniku vlade Madžarske Viktorju Orbánu, ostalim visokim gostom, razstavljavcem, gospodarstvenikom ter predstavnikom slovenske in madžarske vlade. Izpostavil je, da se Madžarska 53. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju udeležuje kot država partnerica. Ocenil je, da to sodelovanje in ponovna možnost vzpostavitve sejemske dejavnosti v Celju dokazuje, da je bila preizkušnja koronakrize uspešno prestana, da smo vsi skupaj dokazali, da smo odporni in da lahko optimistično gledamo naprej. Zahvalil se je Madžarski, ki z udeležbo in sodelovanjem na sejmu dokazuje, da v Sloveniji prepoznava kot gospodarskega partnerja. “Veselimo se nadaljnjega poglabljanja gospodarskega sodelovanja. Imamo, kot je dejal predsednik Orbán, razvejane in prijateljske odnose in k temu zagotovo prispevajo tudi naša redna srečanja. Vesel sem, da bomo po dolgih letih opravili tudi skupno srečanje obeh vlad,” je dejal premier.

V nadaljevanju govora je predsednik vlade spomnil, da Slovenija letos obeležuje 30. obletnico lastne državnosti, januarja prihodnje leto pa 30. obletnico mednarodnega priznanja in vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. Spomnil je, da je bila Madžarska ena prvih držav, ki je priznala Slovenijo, diplomatski odnosi so bili vzpostavljeni 16. januarja 1992. “Od takrat naprej imamo razvite prijateljske odnose, ki presegajo zgolj diplomatsko raven.”

Janša napovedal odpravo birokratskih navlak in ugodnejše poslovno okolje
Sejemski dogodki imajo po mnenju predsednika vlade zelo velik pomen za gospodarstvo. “Verjetno smo se šele lansko leto, ko tega sejma ni bilo, zavedali, kako velik pomen ima. Kot je dejal že predsednik Obrtno – podjetniške zbornice Meh, kljub temu da prisegamo na digitalno transformacijo, nič od tega ne more nadomestiti medčloveških stikov, nikjer, tudi na poslovnem področju,” je izpostavil predsednik vlade. Nadalje je opozoril, da je kljub optimizmu v zvezi s koronakrizo še vedno potrebna previdnost. Gospodarstvenikom se je zahvalil za intenzivno komunikacijo v času boja z  epidemijo, še posebej v storitveni dejavnosti, saj je bilo potrebnih veliko žrtev,  razumevanja in strpnosti. Opozoril je, da epidemije še ni konec, da pa imamo orodje, cepivo, s katerim je mogoče zaustaviti epidemijo. “Bila bi velika škoda, če te priložnosti ne bi izkoristili. Gospodarstveniki najbolj veste, kako se izgubljena priložnost vedno maščuje. Vsi zaupamo znanosti povsod, zato ne vem, zakaj ji ne bi zaupali tudi sedaj, ko gre za zdravje in življenja,” je dejal.

Image

Poudaril je še, da je koronakriza razgalila nekatere tradicionalne slabosti pri gospodarjenju. “Vlada je sprejela obsežen paket protibirokratskih ukrepov in obsežen predlog davčnih sprememb. Z njimi se bodo skrajšali postopki in odpravile številne birokratske navlake, omogočilo se bo ugodnejše poslovno okolje za domače gospodarstvo ter bistveno bolj privlačno okolje za tuje investicije. Z davčnimi spremembami pa se bo ljudem zagotovilo višje plače brez povečanja stroškov za podjetja,” je dejal predsednik vlade.

Nato je tudi izrekel pohvalo vsem, ki so pripomogli k izvajanju ukrepov v času epidemije brez tega, da bi bil kateri del slovenskega gospodarstva uničen. Zahvalil se je tudi ministru in podpredsedniku vlade Zdravku Počivalšku, ki je bil v vladi glas razuma gospodarstva. Z njegovo pomočjo in pod njegovim vodstvom je vlada iskala alternative, da ne bi bilo treba katerega dela gospodarstva zapirati ali ga poškodovati. Zahvalil se je tudi Mehu, predsedniku Obrtno-podjetniške zbornice. Ob tem je izrazil upanje, da ponovnega zaprtja gospodarstva ne bo, in znova izpostavil, da je treba izkoristiti ostale možnosti, ki so na voljo, predvsem cepljenje.

Napovedi za prihodnost so, kot je poudaril premier, optimistične. “Z gospodarsko rastjo bomo prek šest odstotkov presegli padec iz lanskega leta. Se pravi, ne bomo samo zapolnili vrzel, temveč ustvarili več in dodatno investirali. Podobno optimistične napovedi so za prihodnji dve leti,” je dejal predsednik vlade. Ob tem je še spomnil na znatna sredstva iz naslednje finančne perspektive Evropske unije in nekaterih drugih okvirov. “Okrevanje in odpornost ne bo zgolj popravljanje nečesa, kar se je podrlo, temveč tudi velika priložnost za modernizacijo našega gospodarstva in okolja, v katerem deluje.” Ob tem je predsednik vlade še dejal, da je imela Slovenija v drugem kvartalu rekordno gospodarsko rast. “Večja ni bila samo zaradi padca v lanskem letu, temveč je večja tudi glede na predkrizno primerjavo. Imamo rekordno nizko brezposelnost, najnižjo po letu 2008, in posledično visoko zaposljivost,” je izpostavil predsednik vlade in ob tem še opozoril tudi na strukturne težave in pomanjkanje kvalificirane delovne sile na nekaterih področjih. “Ukrepi, ki jih vlada sprejema, niso samo za jutri, temveč tudi za obdobje čez pet in deset ter za prihodnje generacije potomcev in gospodarstvenikov,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Rekordna menjava med Slovenijo in Madžarsko
Uspešno sodelovanje s sosednjo Madžarsko se kaže tudi v številkah. Kljub zapiranju v prvi polovici letošnjega leta je blagovna menjava med državama v prvih petih mesecih letošnjega leta znašala skoraj milijardo evrov. “Če bodo ti trendi takšni, je lahko letošnje leto rekordno,” je menil predsednik vlade, ki se je obenem zahvalil tudi gospodarstvenikom obeh držav za njihov prispevek in ustvarjanje realne podlage za blaginjo. Madžarski je tudi čestital za razvoj v zadnjih desetih letih, za izredne gospodarske in razvojne rezultate ter pozitivne premike pri demografski politiki, kar je velik evropski problem. Predsednik vlade se je Madžarski zahvalil tudi za energično branjenje skupne schengenske meje, saj samo varovano okolje omogoča normalen socialen in gospodarski razvoj ter politično stabilnost. “Varovanje meje je eden bistvenih elementov za takšno stabilnost,” je dejal predsednik vlade. Madžarski je čestital tudi za ohranjanje lastne in s tem tudi pristne evropske identitete. “Madžarska je dokazala, da okolje svobodnega trga, okolja, v katerem ni carinskih omejitev, ustvarja okolje, v katerem se potenciali lahko dobro izkoristijo. Gospodarska rast in rast blaginje v srednji Evropi dokazuje, da je ta del Evrope nekaj osrednjega, da je osrednja sila tudi v številnih drugih pogledih. Madžarska je skupaj z ostalimi državami Višegrajske skupine in celotno Srednjo Evropo dokazala, da okolje svobodnega trga v EU, okolja, v katerem ni carinskih in drugih omejitev, ustvarja vzdušje, v katerem se potenciali dodatno izkoristijo. Nadpovprečna gospodarska rast  in rast blaginje kupne moči prebivalstva v Srednji Evropi v primerjavi z ostalimi državami članicami po mnenju predsednika vlade dokazuje, na kar nakazuje že samo geografsko ime, da gre za nekaj osrednjega, za osrednjo gospodarsko silo evropskega kontinenta ter za osrednjo silo tudi v številnih drugih pogledih,” je povedal predsednik vlade.

Image

Foto: Vlada RS

Nenazadnje je še dejal, da imata obe vladi danes še vrsto bilateralnih srečanj, skupno sejo oziroma delovno kosilo, kjer bodo pogledali, kje so še priložnosti za krepitev skupnega sodelovanje, podpisani bodo številni sporazumi, med njimi tudi sporazum, ki krepi vlaganja v slovensko manjšino na Madžarskem in madžarsko manjšino v Sloveniji. “To je potencial, ki ga v zadnjem času bojev v skupno dobro in ta sporazum bo te možnosti še dodatno nadgradil.”

Predsednik vlade je govor zaključil z zahvalo organizatorjem letošnjega Mednarodnega obrtnega sejma v Celju in vsem iz sejemske dejavnosti za potrpežljivost na počasno vračanje  v normalnost. “Naj bo 53. Mednarodni obrtni sejem uspešen in naj podira rekorde.”

Zgodovinska skupna seja slovenske in madžarske vlade
Po slovesni otvoritvi sta se slovenski in madžarski premier sestala na dvostranskih pogovorih, kjer sta pregledala področja sodelovanja med državama in možnosti poglobitve le tega. Ločene dvostranske pogovore so imeli tudi drugi prisotni ministri.

Image

Delovno kosilo obeh vlad (Foto: Vlada RS)

Tudi skupna seja vlad, ki je potekala v obliki delovnega kosila, je bila namenjena pregledu intenzivnega bilateralnega sodelovanja na področju gospodarstva, infrastrukture, obrambe, notranjih zadev, kulture, znanosti in narodnih manjšin. Slovenija in Madžarska imata prijateljske in razvejane odnose. K temu pomembno prispeva reden dialog med predstavniki obeh držav. Ta dialog je intenziven tudi na najvišjih ravneh.

Srečanja predsednikov vlad Republike Slovenije in Madžarske so se udeležili minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, minister za obrambo Matej Tonin, minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ministrica za izobraževanje znanost in šport Simona Kustec, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Stanislav Raščan, državni sekretar na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Valentinčič, ter direktor urada za narodnosti Stane Baluh.
Madžarsko delegacijo so sestavljali: predsednik vlade Viktor Orban, minister brez listnice in podpredsednik vlade Zsolt Semjen, minister za notranje zadeve Sandor Pinter, minister za obrambo Tibor Benko, minister za zunanje zadeve Peter Szijjarto ter minister za človeške vire Miklos Kasler.

Po delovnem kosilu oziroma skupni seji obeh vlad sta slovenska in madžarska stran sprejeli izjavo in podpisali nekatere dokumente, ki še dodatno krepijo nadaljnje sodelovanje med državama, in sicer:
1.        Pismo o nameri glede skupnega sklada za Prekmurje in Porabje, ki sta ga podpisala  predsednik Vlade RS Janez Janša in predsednik Vlade Madžarske Viktor Orbán.
2.        Pogodbi o sodelovanju (pogodba o prenosu tehnologije za vzpostavitev proizvodnje in sestavo zrakoplova VIRUS SW 121A EXPLORER na Madžarskem ter pogodba o pravicah prodaje omenjenega zrakoplova), ki sta ju podpisala podjetji Pipistrel in Genevation Aircraft.
3.        Memorandum o razumevanju s področja razvojnega sodelovanja (kot odgovor na humanitarne krize in preganjanje verskih manjšin po svetu, ki sta ga podpisala državni sekretar ministrstva za zunanje zadeve dr. Stanislav Raščan in dr. Tristan Azbej in madžarski državni sekretar za pomoč preganjanim kristjanom in program “Hungary Helps”.
4.        Memorandum o razumevanju za razvoj obrti, malih in srednje velikih podjetij ter podjetnikov med dvema zbornicama, ki sta ga podpisala Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, in László Parragh, direktor Gospodarske zbornice Madžarske.

Po podpisu memorandumov sta se slovenski in madžarski premier vpisala v knjigo častnih gostov mestne občine Celje. Gre za najstarejšo knjigo gostov v Sloveniji, katere prvi vpis datira v čas ob koncu 19. stoletja, ko je Celje obiskal cesar Franc Jožef.

Image

Ob zaključku današnjega srečanja sta na novinarski konferenci sodelovala minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in madžarski minister za zunanje zadeve Peter Szijjarto, predsednik vlade Janez Janša in njegov madžarski kolega Viktor Orban pa sta si ob zaključku srečanja ogledala madžarske in slovenske stojnice na 53. MOS ter se pogovorila s posameznimi razstavljalci o izdelkih, ki jih ponujajo na tržišču.

Sara Kovač