Janševa vlada v dveh mesecih naredila več kot Šarčeva v letu in pol

Vlada Janeza Janše je zgodba o uspehu.

Čeprav je Janez Janša prevzel vlado v času svetovne zdravstvene krize, je njegova vlada v dveh mesecih naredila več, kot prej vlada Marjana Šarca v poldrugem letu. Šarec je Slovenijo ohranil kot državo, ki ljudem veliko jemlje, a malo vrača, desnosredinska vlada je ljudem začela več vračati. Čas je, da se Slovenija zdaj spremeni v državo, ki ljudem malo jemlje, a veliko vrača.

V času epidemije smrtonosnega virusa je razširjena vlada Janeza Janše sprejemala hitre in pravilne ukrepe, kar se kaže po dveh mesecih vladanja.

Vlada uspešna v bitki z epidemijo
Celo ameriška medijska korporacija Vox je našo državo uvrstila med zgodbe o uspehu v boju proti pandemiji novega koronavirusa. “Vlade od Slovenije do Islandije so ukrepale zgodaj z zapiranjem meja, navodili prebivalstvu, naj ostane doma, s testiranji in sledenji, z osamitvijo bolnih, s spodbujanjem medsebojne distance in preventivnimi ukrepi, kot je nošenje mask, ter s poštenim komuniciranjem z javnostjo. Te intervencije so zajezile število okužb in smrti, dovolile odpiranje šol in poslov ter vračanje občutka normalnosti v vsakdanje življenje. Nekatere med njimi sedaj poročajo, da ni novih bolezni ali smrti,” so nedavno ugotavljali pri Voxu. Kot so izpostavili v članku, ki je bil objavljen 5. maja, so dosežki omenjenih držav impresivni tudi zato, ker gre za med seboj tako različne države. Vox omenja tudi, da je bila kljub uspehu pri zajezitvi pandemije in 3 milijard evrov, razdeljenih med državljane, desnosredinska vlada tarča protestov več sto ljudi, ki so protestirali proti politiki strogih ukrepov.

Slovenija je prvo bitko s koronavirusom dobila, je pojasnil premier Janez Janša. Foto: posnetek zaslona.

3 plus 2 milijardi evrov vredna svežnja ukrepov
Kot je tudi omenjeno v ameriškem članku, je z 11. aprilom začel veljati 3 milijarde evrov vreden sveženj ukrepov, namenjen omilitvi posledic epidemije. Tako so postali veljavni začasni ukrepi za omilitev posledic epidemije iz prvega protikoronskega svežnja, in sicer na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost, socialnega varstva, pravic iz javnih sredstev, uveljavljanja pravic iz starševskega varstva, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, davkov, javnih financ, plač v javnem sektorju in v gospodarskih družbah v neposredni in posredni večinski državni lasti, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, upravljanja z vodami, varstva okolja, kulture, znanosti in raziskovanja, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, zavarovalništva in trga finančnih instrumentov, javnega naročanja, pogodbenih kazni, izvršb in osebnega stečaja, izvajanja javnih storitev, finančnega poslovanja podjetij, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, oprostitev plačila storitev RTV-signala in dodatnih pooblastil policije.

Drugi sveženj interventnih ukrepov za blaženje posledic epidemije novega koronavirusa, veljati je začel 1. maja 2020 z zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (#PKP2), pa med drugim prinaša državna jamstva za likvidnostna posojila podjetij v skupnem obsegu dve milijardi evrov.

Solidarnostni dodatek za upokojence
Tako je bil upokojencem zadnji dan v aprilu poleg redne pokojnine že nakazan enkratni solidarnostni dodatek. Pokojninski zavod je enkratni solidarnostni dodatek izplačal več kot 300.000 upokojencem s pokojnino do 700 evrov, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji. To je slaba polovica za vseh, ki prejemajo pokojnino iz obveznega zavarovanja. Znesek dodatka je odvisen od višine pokojnine. Tisti s pokojnino do 500 evrov so prejeli 300 evrov, prejemniki pokojnine v višini nad 500, a ne več kot 600 evrov, so prejeli 230 evrov, tisti s pokojnino nad 600, a ne več kot 700 evrov, pa so dobili 130 evrov enkratnega dodatka. Do dodatka v enakih višinah so bili upravičeni tudi prejemniki tistih invalidskih nadomestil, ki ne znašajo več kot 700 evrov. Pogoj pa je bil, da so brezposelni in imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence so prav tako prejeli zavarovanci, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni za ožji obseg pravic. Poleg njih pa so bili upravičenci tudi upokojeni na podlagi zakona o starostnem zavarovanju kmetov in prejemniki dodatka k tuji pokojnini.

Upokojencem je Janševa vlada nakazala enkratni solidarnostni dodatek. Foto: Freepik

Dodatek dobilo tudi 45.250 študentov
Dodatek študentom je znašal 150 evrov. Dobilo ga je 45.250 študentov v skupnem znesku 6.787.500 evrov, od tega 4229 študentov višjih šol 634.350 evrov in 41.021 visokošolskih študentov več kot šest milijonov evrov. Dodatek je bil 30. aprila po navedbah šolskega ministrstva izplačan višješolskim in visokošolskim študentom, ki se v aktualnem študijskem letu izobražujejo po javno veljavnih študijskih programih v Sloveniji. Pogoj je, da se izobražujejo v rednem študiju in da imajo stalno prebivališče v Sloveniji.

Novela zakona, sprejeta 28. aprila, pa je krog upravičencev razširila. Rok za izplačilo dodatka v skladu z novelo se izteče 1. junija. V skladu z omenjeno novelo so do dodatka upravičeni tudi prejemniki denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka. Dodatek za april v višini 150 evrov jim bodo izplačali predvidoma konec maja.

90 milijonov evrov za prispevke delavcev
Oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, ki ga je podjetjem, prizadetim zaradi epidemije novega koronavirusa, ponudil t. i. prvi protikoronski zakon, je državo doslej stala že več kot 90 milijonov evrov. Toliko manj prispevkov so namreč delodajalci vplačali od razglasitve epidemije do konca marca. Za obdobje do konca marca je oprostitev plačila vseh prispevkov za socialno varnost za delavce na začasnem čakanju oz. tistim, ki ne delajo zaradi višje sile, uveljavljalo 23.244 delodajalcev. Skupaj gre za 104.376 delavcev, skupni znesek oproščenih prispevkov iz tega naslova pa znaša 18,9 milijona evrov, so pojasnili na Finančni upravi RS (Furs). Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od plačil za delo delavcev, ki v času epidemije delajo, pa je marca uveljavljalo 44.161 delodajalcev za skupaj 375.994 delavcev. Skupni znesek oproščenih prispevkov iz tega naslova znaša 72,9 milijona evrov.

Slovenija je prvi val koronavirusa odlično premagala. Foto: epa

Največji delež dodatkov zdravstvu
Vlada je za izplačila dodatka za nevarnost in obremenjenost, ki ga je predvidel prvi protikoronski interventni zakon PKP#1 namenila 98 milijonov evrov za obdobje od 13. marca do 31. maja. Določili so obseg in razdelitev sredstev po neposrednih proračunskih porabnikih (državni organi) ter kriterije za delitev posrednim proračunskim porabnikom (domovi za starejše, zdravstveni domovi). Na ministrstvu za javno upravo so pripravili razrez in ocene mesečnega finančnega učinka na podlagi podatkov iz 3. aprila o številu zaposlenih, ki delajo na delovnem mestu, od doma, so na čakanju ali na dopustu, osnova pa so bili januarski podatki o javnih uslužbencih. Skupni mesečni “limit” za april in maj bo 39,2 milijona evrov, za marec pa pol manj. Največji delež od tega bo namenjen zaposlenim v zdravstvu, 17,9 milijona evrov, za socialno varstvo bo 4,8 milijona, ministrstva in organi v sestavi bodo lahko porabili okoli 6,5 milijona evrov, pri čemer pa je večina denarja, okoli 6 milijonov, določena za pooblaščene uradne osebe, to so policisti, pravosodni policisti, vojaki, in za zaposlene v bolj izpostavljenih proračunskih uporabnikih, denimo v upravi za zaščito in reševanje.

O višini dodatka za posameznika odloča predstojnik, izplačilo pa bo mogoče na podlagi njegovega mesečnega zahtevka z utemeljitvijo, zakaj gre za ogroženost oziroma čezmerno obremenjenost, naslovljenega na ministrstvo za finance.

V policiji in vojski že prejeli dodatek
V policiji in vojski so z aprilskimi plačami, ki so jih zaposleni dobili v začetku meseca, izplačali tudi dodatka za povečano tveganje in čezmerne obremenitve v epidemiji. Obračunana sta bila za delo v marcu, vsaj enega od obeh dodatkov je dobilo 91 odstotkov zaposlenih v policiji in 83 odstotkov pripadnikov Slovenske vojske. Zaposleni v javnem sektorju lahko za delo v epidemiji dobijo dva dodatka: skladno s kolektivno pogodbo za javni sektor dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače ter na podlagi interventnega zakona dodatek za nevarnost in posebne obremenitve. Iz naslova obeh dodatkov skupaj lahko zaposleni v javnem sektorju dobi največ 100 odstotkov urne postavke dodatka. Kot so za STA pojasnili na policiji, so pri aprilski plači dodatek za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor izplačali 7435 zaposlenim, in sicer v skupni višini 3.543.928 evrov, kar vključuje tudi pripadajoče prispevke od dodatkov, ki jih plačuje delodajalec (bruto bruto).

Pripadnik Slovenske vojske preverja temperaturo tistih, ki prihajajo v Vojašnico Edvarda Peperka v Ljubljani, kjer je postavljena mobilna bolnišnica za okužene s koronavirusom. Foto: epa

Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve na podlagi interventnega zakona za marec je 7371 zaposlenih dobilo za opravljene ure dela v službi in 1507 za opravljene ure dela od doma, skupaj so iz tega naslova izplačali 1.716.470 evrov s pripadajočimi obveznostmi delodajalca. V vojski je po podatkih, ki so jih STA posredovali z ministrstva za obrambo, dodatek na podlagi kolektivne pogodbe za marec dobilo 5221 pripadnikov. Skupna višina izplačil je znašala 667.825 evrov bruto. Dodatek na podlagi interventnega zakona pa je dobilo 5274 pripadnikov, in sicer v skupni višini 510.923 evrov bruto.

Večja povprečnina za občine
Ena pomembnejših postavk drugega protikoronskega svežnja pa je povečanje višine povprečnin za občine, ki na letni ravni skupno znaša 73,056 milijona evrov. V okviru omenjenega zakona je bil sprejet tudi odlok o dvigu povprečnin za občine, na podlagi katerega bodo te namesto 589,11 evra na prebivalca prejele 623,96 evra na prebivalca, pri čemer bo znesek veljal za celotno leto. Kot je pojasnil predsednik vlade Janez Janša, omenjeni zakon naslavlja tudi problem premajhnih sredstev, razvojnih sredstev na ravni lokalne samouprave. Višje povprečnine bodo tako posameznim občinam zagotavljale višje prihodke in s tem upravljanje kvalitetnejših zakonskih obveznosti. Več bo sredstev za popravilo cest, graditev vrtcev, šol in za druge investicije.

Zgodba o uspehu
Vlada po sprejetju prvega in drugega protikoronskega svežnja že snuje tretjega, ki bo bolj ciljno naravnan. Več o tem in novih ukrepih vlade pa v prihodnjih številkah tako revije Demokracija kot tudi na spletni strani Nova24tv.si. Jasno je torej, da se je vlada pod vodstvom Janeza Janše z epidemijo novega koronavirusa soočila premišljeno in z veliko mero odgovornosti. Pri tem se ni ukvarjala samo s tem, kako zajeziti epidemijo, ampak kako ublažiti negativne posledice nastale krize, ki je močno prizadela gospodarstvo in posledično vse pore slovenske družbe. Normalno življenje v državi se je namreč praktično ustavilo. Stvari so bile tako v trenutku postavljene na glavo kot leta 1991, ko je jugoslovanska armada napadla Slovenijo. A tako takrat kot danes imamo Slovenci vsaj to srečo, da imamo na oblasti sposobno desnosredinsko vlado, ki se zna soočiti tudi s težkimi izzivi.

O delu vlade: Uspešno in ustrezno
Dva poznavalca smo vprašali, kako ocenjujeta dosedanje ukrepanje vlade na finančnem, gospodarskem in socialnem področju. “Kaj bi morala po vaše do konca leta še storiti vladajoča koalicija oziroma vlada, da bo Slovenija čim bolje izšla iz krize, ki jo je povzročila epidemija novega koronavirusa?”

Publicist mag. Andrej Aplenc: “Menim, da je poleg osamosvojitvene Demosove vlade sedanja vlada daleč najuspešnejša v zgodovini samostojne Slovenije. V skrajno težkih okoliščinah pandemije ji je uspelo nabaviti vso potrebno zaščitno opremo in sprejeta sta bila dva zakona v vrednosti več milijard evrov za pomoč državljanom in gospodarstvu. S strogo karanteno ji je tudi uspelo ustaviti epidemijo. Menim, da je sedaj naloga vlade dvojna: priprava na drugi val epidemije in njegova preprečitev ter uravnoteženo sproščanje karantenskih ukrepov za pomoč in vnovični zagon gospodarstva.”

Ekonomist dr. Anže Burger: “Dosedanje ukrepe ocenjujem kot ustrezne glede na dinamiko epidemije in slabo stanje pripravljenosti nanjo. Ukrepi so bili prav tako podobni ukrepom preprečevanja širitve in reševanja gospodarstva v drugih razvitih državah. Glede na nizko prekuženost prebivalstva lahko v naslednjem obdobju pričakujemo drugi val, zato bi vlada morala usmeriti pozornost v strategijo, ki ne bi v takšni meri ohromila podjetij, po drugi strani pa bolje zaščitila ogrožene skupine. Zaradi znatnega povečanja javnega dolga si ne moremo privoščiti daljšega obdobja nizke gospodarske aktivnosti.”

Petra Janša, Metod Berlec