Da delitev na prvorazredne in drugorazredne – na elito in rajo – v Sloveniji obstaja, ni skrivnost. Zdaj pa vemo, da delitev priznava več kot 86 % Slovenk in Slovencev, med njimi se jih ima več kot 80 % za drugorazredne, največ najstarejši (več kot 90 %). Več kot polovica državljank in državljanov si želi debirokratizacije Slovenije, medtem ko so za večino rezultati volitev v Franciji nepomembni.
Anketa je bila izvedena v obdobju od 9. do 12. maja 2017, na vzorcu 609 anketirancev (od tega 49 % žensk), in jo je izvajalo podjetje za tržne in javnomnenjske raziskave Parsifal SC. Šlo je za telefonsko anketo, okvir vzorčenja pa zajema telefonski imenik (70 % mobilno omrežje in 30 % stacionarno omrežje). Anketa je merila splošen utrip glede aktualnih družbenih oz. družbeno političnih tem – družbene razslojenosti oz. delitve na prvorazredne in drugorazredne, zadovoljstvo s številom predpisov in zakonov v državi ter pomembnosti oz. vpliva izida predsedniških volitev v Franciji.
Povprečna starost anketirancev je 50,7 leta, anketiranci so z območja celotne Slovenije – največ, dobra petina vprašanih – iz osrednjeslovenske regije. Največ anketirancev, in sicer 40 %, je iz najstarejše starostne skupine (55 let ali več), iz srednje skupine (35–54 let) jih je 38,2 % ter 21,8 % iz najmlajše starostne skupine (18–34 let). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (31,7 %), sledijo tisti s poklicno izobrazbo (28,8 %), 23,6 % anketirancev ima končano osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 15,9 % pa ima dokončano višjo, visoko šolo ali več.
Več kot 90 % starejših se ima za drugorazredne
Velika večina Slovenk in Slovencev, konkretno kar 86,1 % vprašanih, je prepričanih, da v Sloveniji vsaj deloma obstaja delitev na prvo razredne in drugorazredne državljane, le 10,5 odstotka vprašanih pa meni, da smo v naši državi popolnoma enakopravni, medtem pa 3,4 % vprašanih ostaja neopredeljenih.
V najstarejši starostni skupini (55 let in več) jih je v delitev na prvorazredne in drugorazredne prepričanih kar 91,4 % vprašanih, medtem ko družbeno delitev na elito in “ostale” najbolj izpostavljajo bolj izobraženi, in sicer s srednjo izobrazbo ter višjo, visoko ali večjo izobrazbo. V obeh omenjenih izobrazbenih skupinah jih je kar 87,9 % potrdilo delitev na prvorazredne in drugorazredne.
V Sloveniji še kako obstajajo prvorazredni in drugorazredni
Slovenke in Slovence, ki menijo, da so državljani Slovenije vsaj deloma deljeni na prvorazredne in drugorazredne državljane (86,1 %), smo povprašali, kako dojemajo svoj položaj oz. v kateri “razred” bi se uvrstili.
V veliki večini (81,4 %) Slovenci sebe doživljajo kot drugorazredne državljane, medtem ko se med prvorazredne uvršča zgolj 7,4 % vprašanih. 11,1 % vprašanih se ne bi uvrstilo v nobeno skupino oz. skupine niso izbrali.
Davkoplačevalci enotni: Čas je za debirokratizacijo Slovenije!
Več kot polovica (50,3 %) vprašanih je prepričana, da imamo v Sloveniji preveč zakonov in drugih predpisov, ob tem jih 16,4 % meni, da je predpisov celo odločno preveč. Skupaj torej kar 66,7 % vprašanih jasno izraža nezadovoljstvo z aktualnim stanjem in posledično meni, da je Slovenija zelo zbirokratizirana država. Le 18 % vprašanih meni, da imamo predpisov ravno dovolj, medtem ko si 9,4 % vprašanih želi še več predpisov, 5,9 % vprašanih pa o tej tematiki nima izoblikovanega prepričanja.
Zasutost s predpisi in zakoni najbolj opazijo v najmlajši starostni skupini (18–34 let), kjer je nezadovoljstvo s številom predpisov in zakonov izraženo z 52,6 %, medtem ko so v srednji starostni skupini (35–54 let) najbolj prepričani, da je v Sloveniji birokracije in nadzora odločno preveč (19,6 %). Preveliko število predpisov in zakonov najbolj moti tiste najbolj izobražene (z višjo, visoko ali večjo izobrazbo) s kar 52,6 %, poleg tega jih je v isti izobrazbeni skupini 21,7 % mnenja, da je zakonov ne samo preveč, temveč celo odločno preveč.
Volitve v Franciji za Slovence nepomembne, pa je res tako?
Slovenci so večinoma mnenja, da je izid predsedniških volitev v Franciji in zmaga 39-letnega Emmanuela Macrona za Slovenijo popolnoma nepomembna (24,7 %). Slaba petina Slovencev meni, da je izid francoskih predsedniških volitev za nas zelo pomemben (18,2 %), približno toliko jih meni, da je še kar pomemben (19,2 %) ali le rahlo pomemben (20,3 %). Relativno veliko vprašanih (17,6 %) pa jih ostaja neopredeljenih.
Da je rezultat predsedniških volitev v Franciji za Slovenijo popolnoma nepomemben, so najbolj prepričani v najmlajši starostni skupini (18– 34 let), s 36,2 %, na podlagi izobrazbe pa tisti s poklicno izobrazbo z 28,8 %. Ravno nasprotno, da je izid volitev v Franciji zelo pomemben, pa so najbolj prepričani v najstarejši starostni skupini (55 let ali več) s 26,2 % in tisti z višjo, visoko ali večjo izobrazbo s 26,4 %. Izstopa tudi podatek, da se skoraj tretjina (32,6 %) tistih z osnovno ali nižjo izobrazbo do te teme ni opredelila.
– Slovenke in Slovenci so v veliki večini mnenja, da med državljani Slovenije obstaja delitev na prvorazredne in drugorazredne državljane (86,1 %), pri čemer sebe, prav tako v veliki večini, doživljajo kot drugorazredne državljane (81,4 %).
– Polovica vprašanih meni, da imamo v Sloveniji preveč zakonov in drugih predpisov, ob tem jih še dodatnih dobrih 16 % meni, da je predpisov odločno preveč.
– Slovenke in Slovenci so večinoma mnenja, da je izid predsedniških volitev v Franciji za Slovenijo popolnoma nepomemben (24,7 %).
Jure Ferjan