Javnomnenjska raziskava: “Ukrepi” vlade in Milojke Kolar Celarc, privilegiranost pri projektu Magna Steyr in odgovornost za ekološko katastrofo Kemis

Datum:

Če bi Slovenke in Slovenci lahko izbirali, se večina ne bi odločila za predloge ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, medtem ko večina državljank in državljanov verjame, da bo vladni projekt Magna Steyr novi v vrsti “tistih katastrofalnih” in bo prinesel več škode kot koristi, prav tako skoraj petina vprašanih za ekološko katastrofo v podjetju Kemis na Vrhniki krivi Cerarjevo vlado.

Anketa je bila izvedena v obdobju od 30. maja do 2. junija 2017, na vzorcu 606 anketirancev (od tega  49,5 % žensk), in jo je izvajalo podjetje za tržne in javnomnenjske raziskave Parsifal SC. Šlo je za telefonsko anketo, okvir vzorčenja pa zajema telefonski imenik (70 % mobilno omrežje in 30 % stacionarno omrežje). Anketa je merila splošen utrip glede aktualnih družbenih oz. družbeno-političnih tem – zdravstvene reforme oz. spremembe glede obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vladnega projekta Magna Steyr in odgovornosti za ekološko katastrofo v podjetju Kemis na Vrhniki.

Pregled demografskih podatkov javnomnenjske raziskave
Povprečna starost anketirancev je 49,8 leta, anketiranci so z območja celotne Slovenije – največ, dobra petina vprašanih, iz osrednjeslovenske regije. Največ anketirancev, in sicer 37,9 %, je iz najstarejše starostne skupine (55 let ali več), iz srednje skupine (35–54 let) jih je 36,8 % ter 25,3 % iz najmlajše starostne skupine (18–34 let). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (32,6 %), sledijo tisti s poklicno izobrazbo (29,3 %), 21,6 % anketirancev ima končano osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 16,5 % pa ima dokončano višjo, visoko šolo ali več.

(Vir: Parsifal SC)

Večina si želi drugačne rešitve kot jih je pripravila Milojka Kolar Celarc
Anketiranci so v 40,2 % izrazili strinjanje s spremembo, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje ne bi bilo več potrebno, vendar pa bi se pri tem podražilo obvezno zavarovanje, a če pogledamo seštevek naslednjih dveh odgovorov – “Ne, naj ostane kot je, z obema vrstama zavarovanj ” (24,3 %)  in “Drugo” (23,4 %) ugotovimo, da se večina (47,7 %) z omenjeno spremembo, ki jo prinaša novi vladni zakon oz. zakon ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, ne strinja. Ob tem pa ostaja 12,1 % anketirancev neopredeljenih. Nasprotovanje zakonu je torej za 7,5 odstotne točk višje od podpore zakonu.

Politični analitik Sebastjan Jeretič: Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je zagotovo najbolj ponesrečena izbira predsednika vlade, saj je v teh treh letih skregana s skoraj vsemi deležniki v zdravstvu. Kljub temu pa uživa povsem brezpogojno podporo Mira Cerarja, kar je zelo čudno. Tudi koalicijski partnerji so živčni, saj že ves mandat pripravlja svoje predloge brez dialoga in celo njim končna besedila zakonov predstavi zadnji trenutek ter jim tako onemogoči konstruktivno kritiko. Zato me ne čudijo vse bolj ostre kritike, ki prihajajo iz strank DeSUS in SD, na njen račun. Javnost težko spremlja to dogajanje in predlog njene reforme, saj se vrsti laž za lažjo. Najprej je trdila, da bo kar 80 % ljudi plačevalo manj, nato, da jih bo 70 %, a so mediji že razgalili resnico, da bo pravzaprav večina plačevala več. Zato me tudi ne preseneča, da je dokaj visok odstotek tistih, ki so nasedli njenemu populizmu in celo podpirajo njen predlog. Ko pa bo predvsem srednji razred ugotovil, da bo vsakemu, ki ima komaj dostojno plačo, ta reforma pobrala med 500 in 1.000 EUR letno, ne da bi zaradi tega imeli kaj boljše zdravstvo, bo tudi nasprotovanje tej reformi večje. Mogoče bo to celo zadnja kaplja čez rob, ki bo povsem zrušila SMC, saj je prav srednji razred tisti, ki na koncu nagne volilno tehtnico v eno ali drugo stran.”

Najbolj zakonu Milojke Kolar Celarc in pripadajočim spremembam glede obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nasprotujejo v najstarejši starostni skupini (55 let in več), z 49,8 %, medtem ko so po izobrazbeni strukturi nad predlogom najbolj razočarani tisti z osnovno ali nižjo izobrazbo, in sicer s kar 63,5 %.

Jutri, v nedeljo, 4. junija 2017, bomo objavili, kolikšno podporo ima zdajšnja Vlada RS in katera stranka bi zmagala, če bi bile parlamentarne volitve to nedeljo.

(Vir: Parsifal SC)

Cerarjeva Magna Steyr: Izguba zemljišč, izsekavanje Rogoškega gozda, onesnaževanje in privilegirane odločitve
Slovenke in Slovenci so večinoma mnenja, da je zakon, s katerim se dovoljuje izgradnjo lakirnice podjetju Magna Steyr na zdajšnjih kmetijskih zemljiščih v Hočah, škodljiv (47,7 %), bodisi, ker bo povzročil izgubo kmetijskih zemljišč in izsekavanje gozda (24,3 %) ali pa je investicija ekološko sporna in privilegira zgolj enega investitorja (23,4 %). Ob tem je 40,2 % anketirancev mnenja, da je omenjeni zakon koristen, ker bo prinesel nova delovna mesta. Do tematike pa se ni opredelilo 12,1 % vprašanih.

Vladnemu predlogu Magne Steyr najbolj nasprotujejo v srednji starostni skupini (35–54 let), z 51 % (26,2 % – izguba zemljišč/izsekavanje gozda in 24,8 % ekologija/privilegirani investitor), sledijo tisti v najstarejši starostni skupini (55 let ali več), s 50,4 % (30,3 % – izguba zemljišč/izsekavanje gozda in 20,1 % ekologija/privilegirani investitor).

Po izobrazbeni strukturi so predlogu Vlade RS najbolj nenaklonjeni s srednjo izobrazbo, z 49,1 % (22,1 % – izguba zemljišč/izsekavanje gozda in 27 % ekologija/privilegirani investitor), sledijo tisti s poklicno izobrazbo, z 48,1 % (22,2 % – izguba zemljišč/izsekavanje gozda in 25,9 % ekologija/privilegirani investitor).

Politični analitik Sebastjan Jeretič: “Zgodba okrog Magne Steyer je še ena v nizu konkretnih in tudi komunikacijskih polomov te vlade. Če omenim samo zadnjo izjavo ministra za gospodarstvo Zdravka Počivavška o ljubljanskih močvirnikih, je jasno, da so nekateri zelo živčni, ker bo nekaj lokalnih kmetov s pomočjo Bojana Požarja očitno zaustavilo to zgodbo na ustavnem sodišču. Tudi tu je zgodba v izhodišču odlična za populistično hvalo te vlade, saj prinaša nova delovna mesta v regijo, ki jo je tranzicija gospodarsko najbolj prizadela. Pa vendar je komunikacijski kiks že v tem, da so sprva govorili o nekaj tisoč delovnih mestih visoke kakovosti, zdaj pa je jasno, da je največ, kar bi se tu lahko zgodilo, nekaj sto nizko kvalificiranih delovnih mest. Ključni problem tega projekta je seveda v izbiri lokacije, kar je sploh odprlo tako močno fronto proti temu projektu. Če vlada ne bi silila na lokacijo v občini, kjer ima SMC enega redkih županov, temveč bi investicijo umestila v eno od praznih industrijskih con, bi na ekološki vidik te investicije verjetno opozarjala le peščica. Ker pa je za investicijo namenila prvovrstno kmetijsko zemljišče in predvidela tudi posek bližnjega gozda, je seveda nasprotnikom dala odlične argumente. Sporen je seveda tudi način izvedbe projekta s tem zakonom, ki bo le stežka vzdržal ustavno presojo. Vsekakor Slovenija potrebuje investicije in nova delovna mesta, a je že zaradi stanja duha v skupnosti za vsak posamičen projekt nujna zelo precizna, predvsem pa poštena in odprta komunikacija vse od samega začetka. Še bolj pomembno pa je, da se zakonsko uredi spodbujanje investicij na pošten način, za vse vlagatelje enakopravno.”

(Vir: Parsifal SC)

Ekološka katastrofa v Kemisu na plečih podjetja in vlade
Slovenke in Slovenci za požar v podjetju Kemis na Vrhniki, ki je povzročil izpust škodljivih snovi v okolje (med katerimi sta bila tudi izredno nevarni herbicid atrazin, ki je v Sloveniji prepovedan že več let, in rakotvorni stiren), večinoma krivijo podjetje Kemis (51,6 %), prav tako jih je skoraj petina prepričanih, da je največji krivec Cerarjeva vlada (19,6 %). Sledijo lokalne oblasti, z 8,5 %, medtem ko druge vpletene obtožuje 7,3 % vprašanih, ob tem pa kar 13 % anketiranih o problematiki nima mnenja.

Podjetje Kemis najbolj obtožujejo v srednji starostni skupini (35–54 let), s 53,5 %, medtem ko so do Cerarjeve vlade najbolj skeptični mladi (18–34 let) in v najstarejši starostni skupini (55 let in več), v obeh starostnih skupinah pa od Vlade RS terja odgovornost 20,3 % vprašanih. Med mladimi je prav tako največ prepričanih (8,9 %), da je odgovornost na nekom drugem (tj. lobijih, vplivnežih iz ozadja idr.).

Glede na izobrazbeno strukturo so do vodilnih v podjetju Kemis najbolj kritični s srednjo izobrazbo, z 58 %, medtem ko tisti s poklicno izobrazbo največjo odgovornost za ekološko katastrofo, s 25,4 %, pripisujejo Cerarjevi vladi. Med tistimi z višjo, visoko ali večjo izobrazbo (9,8 %) jih največ meni, da so odgovorni drugi (tj. lobiji, vplivneži iz ozadja idr.).

Politični analitik Sebastjan Jeretič (foto: STA).

Politični analitik Sebastjan Jeretič: “Pri tej zgodbi leti del krivde na vlado predvsem zaradi katastrofalnega odziva na to ekološko katastrofo. Če smo pošteni je seveda najbolj krivo podjetje in osebno direktor, ki je celo priznal, da so že imeli vrsto požarov, pa vendar niso uredili ustreznega varovanja. In seveda je kriva država, a predvsem konkretni birokratski aparat, visoka politika pa le zato, ker sistemov ne uredi. Nedopustno je, da imamo tako nesposobno inšpekcijo, ko gre za tako nevaren obrat, medtem ko se državni šerifi izživljajo na manjših podjetjih in prebivalstvu. Če bi bila vlada v dobri komunikacijski formi, bi se v tej tragediji lahko celo izkazala, a za kaj takega so nujne izkušnje, ki jih ta vlada nima, saj gre za povsem zelene obraze, ki doslej niso sodelovali niti v hišnem svetu, kaj šele pri vodenju skupnosti. Izkušeni politiki bi lahko predvideli, da bo nastopil kaos, ker imamo v Sloveniji vrsto institucij, ki se v tako kriznih situacijah nikakor niso sposobne uskladiti, temveč najprej valijo krivdo druga na drugo ali pa na pomanjkljivo zakonodajo, pri čemer seveda skozi desetletja nikoli ne predlagajo sprememb, ki bi jim omogočile učinkovito delo.”

Pregled glavnih ugotovitev javnomnenjske raziskave:
– Večina Slovenk in Slovencev (47,7 %) si želi drugačne rešitve na področju zdravstva (obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje) kot jih je pripravila Milojka Kolar Celarc.

– Slovenke in Slovenci so večinoma mnenja, da je zakon, s katerim se dovoljuje izgradnjo lakirnice podjetja Magna Steyr na zdajšnjih kmetijskih zemljiščih v Hočah, škodljiv (47,7 %), ker bo povzročil izgubo kmetijskih zemljišč in izsekavanje gozda (24,3 %) ali pa je investicija ekološko sporna in privilegira zgolj enega investitorja (23,4 %).

– Slovenci za požar v tovarni Kemis na Vrhniki, ki je povzročil izpust škodljivih snovi v okolje, večinoma krivijo podjetje (51,6 %), nato pa vlado (19,6 %) in lokalne oblasti (8,5 %).

Jutri, v nedeljo, 4. junija 2017, bomo objavili, kolikšno podporo ima zdajšnja Vlada RS in katera stranka bi zmagala, če bi bile parlamentarne volitve to nedeljo.

Jure Ferjan

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Evropska komisija predlaga ustanovitev ministrstva za demografijo, ne le urada

Medtem ko v Evropi narašča kakovost življenja, se soočamo...

Ubila je tjulnja, ki ga je poskušala rešiti

Na spletu je zaokrožil žalosten posnetek poskusa reševanja tjulnja,...

ISIS med ramazanom napoveduje teroristične napade po Evropi

Samooklicana Islamska država je ponovno prevzela odgovornost za napad...

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...