fbpx

Je profesor Hladnik s filofaksa “po nesreči” razkril, da srečanje na Kredarici ni bilo naključno?

Foto: Miran Hladnik (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/)

Idejni vodja protestnega pohoda na Triglav je bil očitno profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Miran Hladnik, ki je svoj potopis tudi poslikal in ubesedil. V svoji reportaži se je med drugim vprašal, ali so zaupne informacije o protestniškem vzponu na Triglav pridobili oblastniki s pomočjo vohunskega programa Pegaz ali je bila za tajming zaslužna protestniška obveščevalna služba – na kar si je tudi kmalu za tem sam odgovoril, ko je povedal, da je ob “naključnem srečanju” s premierjem Tea Jarc prebrala del govora, protestniki pa so jo podprli z vzkliki. Po drugi strani pa profesor za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti dr. Dan Podjed meni, da je bilo dotično srečanje ne le nadlegovanje predsednika vlade, pač pa tudi nedostojno komuniciranje in poseg v zasebnost.

“Glavnina posnetkov je s protestnega vzpona na Triglav, ki smo ga želeli očistiti nacističnega virusa, ki ga od tam razširja MP. Triglav je pač slovenska simbolna točka. Jakob Aljaž ga je s postavitvijo stolpa iztrgal iz rok Nemcev, partizani so leta 1944 z razvijanjem slovenske zastave in rušenjem mejnika med Italijo in tretjim rajhom na njem sporočali, da je Triglav slovenski, mi pa smo z razvitjem gesla Oblast ljudstvu, volitve zdaj in protestniškega kolesarskega bandera izrekli jasni NE aktualnim oblastnikom, ki odkrito simpatizirajo z okupatorjem iz leta 1944 in preganjajo uporniško tradicijo partizanstva. Tea Jarc je prebrala poslanico, nekdanja veleposlanica Jadranka Šturm-Kocjan je recitirala Kajuhovo pesem, sam sem povedal nekaj o “osamosvojitvenem” vandaliziranju partizanskih spominskih plošč okoli Triglava, fotografu Borutu Krajncu nas je iz letala uspelo posneti,” je v svojem potopisu zapisal Miran Hladnik, ki je bil očitno idejni vodja pohoda na Triglav, pri katerem je prišlo do incidenta. Hladnik je sicer avtor več knjig o slovenski književnosti in profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Tea Jarc je bila na srečanje pripravljena?
“Težko bo nejeverne prepričati, da smo se na poti gor zgolj po naključju srečali z obrambnim ministrom Toninom in da sta se zvečer na Kredarici zgolj po naključju znašla še Janez Janša in odstopljeni policijski minister Aleš Hojs,
” je nadaljeval svojo pripoved in dodal, da je vprašanje le, ali so zaupne informacije o protestniškem vzponu na Triglav pridobili oblastniki s pomočjo vohunskega programa Pegaz ali je bila za tajming zaslužna protestniška obveščevalna služba. Pravilen odgovor je Hladnik tako rekoč ponudil na dlani. “Kakor koli že, okrog devete zvečer je na Kredarici prišlo do prvega soočenja protestnikov, ki že 70 tednov pozivamo vlado k odstopu in k novim volitvam, z vrhom režima,” je pojasnil redosled dogodkov. Hladnik je seveda povedal približno enako verzijo zgodbe kot Jarčeva, da je premierjevi pohvali protestnikov za osvojeni vrh sledila njegova žalitev, češ da ni vedel, da ima Polje dan odprtih vrat. “Tea je prebrala del govora, protestniki smo jo podprli z vzkliki,” je zapisal – histerično kričanje Jarčeve naj bi bilo torej branje govora, kar tudi pomeni, da je bila na srečanje s premierjem pripravljena. Ali pa morda govor za vsak primer ves čas nosi v žepu? Človek res nikoli ne ve, kje bo naletel na premierja.

Foto: Miran Hladnik (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/)

Je oskrbnika koče nekdo prisilil, da je svoje prvotne navedbe zanikal?
Ko smo odkrili, da je oseba, ki se je skrivala v kotu, Aleš Hojs, smo ga pozdravili z oink oink, on pa je zanikal, da bi protestnike kdaj označil za svinje, neonacije pa za bisere. Oblastnika sta se “dostojanstveno umaknila” (beri: pobegnila pred ljudstvom, ki naj bi ga predstavljala), režimski vernik je fizično nastopil proti Tei, do ravsa pa vendarle ni prišlo. Dogodek je, ker ga je Tea snemala in v živo predvajala, doživel burno medijsko pozornost,” je v nadaljevanju zapisal Hladnik ter dodal, da so protestno akcijo rumeni novinarji oblatili z debelo lažjo, kako je oskrbnik koče Herman Uranič izjavil, da so protestniki skakali po mizah, kar naj bi kasneje v Slovenskih novicah zanikal. A tudi Jože Senica – Joc, sodelavec ARSA na Kredarici, je petkovo dogajanje na Kredarici opisal na enak način: “Skakali so po mizah, žvižgali, trobili s piščalkami in žalili.” V posnetku je tudi omenil, da je oskrbnik koče deležen hudih pritiskov in zato ni želel natančneje ponoviti besed, ki so jih protestniki izrekali – da se ne bi lotili tudi njega. Iz vsega povedanega je očitno, da je Uraniča nekdo prisilil, da je svoje prvotne nevedbe zanikal.

“Premišljam, ali bi se srečanje lahko odvilo kako bolj “dostojno”, in ob komentarjih kolegov, ki jih cenim (prim. Boris Vezjak: Toksični pozdravi s Triglava: zakaj se protestnikom očita nedostojna komunikacija?), ugotavljam, da ne. Človek, ki širi razdor (“zdrahar brez primere”), sesuva demokratične temelje države, uničuje javne inštitucije, partijsko kadruje, nagrajuje občudovalce Hitlerja, vsevprek žali državljane in maže ugled Slovenije po svetu, ne zasluži vljudne obravnave. (‘Ljudem, ki širijo nacistično retoriko in aktivno podpirajo neonaciste, ne sme biti nikjer v državi prijetno, neodvisno od nadmorske višine.’) Njegova stranka ni samo ena od strank v demokratičnem dialogu, ampak je stranka, ki spodkopava demokracijo, kultura, na katero se sklicuje, ko deli ali jemlje državne podpore, je kultura muzikantenštadla in folklornega slovenstva (Heimatkultur). Ne, takemu človeku smo dolžni pokazati, da raj pod Triglavom ni njegov teritorij, in se upreti njegovi pogubni politiki.

Hladnik je sicer še povedal, da je mimoidoči Madžar kolesariatski delegaciji pojasnil, da sta Viktor Orban in Janez Janša patriota (letos je neverjetno veliko madžarskih turistov, je še pripomnil), a je ob tem prišel le do sklepa, da “če je na strani SDS bog, so pa na naši strani ljudje“. V svoji reportaži je omenil tudi cenjenega kolega Borisa Vezjaka, ki je prav tako (izredni) profesor na Filozofski fakulteti. Vezjak je na svoji spletni strani zapisal, da je šlo za “več kot evidentno povsem naključno srečanje med Janezom Janšo, njegovim ministrom Alešem Hojsom in njegovimi sodelavci na Kredarici s protestniki”. Očitno ni opazil, da se je njegov kolega Hladnik malo zagovoril in tako rekoč priznal, da je bilo srečanje (pa tudi kričanje) načrtovano.

Foto: Miran Hladnik (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/)

S takšnim pristopom vlada ne bo padla in glasov na volitvah ne bo več
Skratka, dotično srečanje naj bi po mnenju Vezjaka razprlo žgočo razpravo o primernosti in dostojnosti komuniciranja, na podlagi objave okoli osem minut dolgega pogovora, v katerem premier, razen z začetnim cinizmom, dejansko ni želel sodelovati. Vezjak je med drugim tudi citiral znanstvenega sodelavca Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU dr. Dana Podjeda: “Nadlegovanje predsednika vlade na Kredarici je bil nov nepotreben pljunek v lastno skledo in dokaz več, da sta se nedostojno komuniciranje in poseganje v zasebnost iz digitalnega preselila v fizični svet. S takšnim pristopom vlada ne bo padla in glasov na volitvah ne bo več.” Podjed je srečanje označil za nadlegovanje predsednika vlade, nedostojno komuniciranje in za poseg v zasebnost. A videti je, da je Vezjaku bližje misel novinarja Borisa Vaseva, ki se glasi: “Ljudem, ki širijo nacistično retoriko in aktivno podpirajo neonaciste, ne sme biti nikjer v državi prijetno, neodvisno od nadmorske višine.

Sara Bertoncelj