Za goske ni seno je slovenski frazem, ki se uporablja v primerih, ko si kdo iz določenega razloga nekaj zelo želi, pa tega ne more dobiti, ker zanj ni primerno. Na jugu temu slikovito rečejo “Nije žvaka za seljaka” (Ni žvečilka za kmetavzarja – ni mišljen kmet).
Morda se še kdo spomni tekme za zlato lisico v svetovnem pokalu slaloma in veleslaloma za ženske na Pohorju. Tja so prišli pred leti navijači iz Hrvaške, ki niso razumeli, za kakšen šport gre in kako se na teh prireditvah navija. S seboj so prinesli rekvizite, ki se sicer uporabljajo na tribunah nogometnih igrišč. Tudi “navijali” so tako kot na nogometni tekmi in odnesli vtis podivjanih neciviliziranih huliganov.
Tako je bilo tudi, ko je Tea Jarc peljala svoje somišljenike na Triglav in Kredarico. Tam so pokazali svoj najslabši del karakterja, ko so se verbalno “zaletavali” v premierja in ministra, ki sta mimogrede tudi varovani osebi. Naj spomnim, varovane osebe so predsednik vlade in ministri, ki so predstojniki državotvornih ministrstev in nekateri drugi pomembni predstavniki oblasti.
Ni vse za vse in ne vsi za vse
Ni vsaka dejavnost in vsi nivoji zahtevnosti za vse ljudi, ker pač nismo vi enaki. Kdor je bolj talentiran za nek določen poklic, vrsto športa ali kulture, naj se ji posveti. Tisti, ki teh talentov in sposobnosti nimajo, pa naj si poiščejo tisto, kar jim bolj leži. Tudi politika ni za vse, čeprav je v demokraciji dostopna vsem in načeloma je prav tako. Razlika je v tem, da pri poslu, športu, kulturi ali katerikoli drugi dejavnosti ne moreš goljufati. Takoj izpadeš iz posla ali te izžvižgajo, na naslednji poslovni sestanek ali prireditev pa nisi več vabljen.
Politika je v tem malo drugačna. Še zlasti, če imaš zvočnike (medije) na svoji strani, se lahko prikažeš ali te prikažejo v povsem drugačni luči, kot si v resnici. Na nastopu se blamiraš, mine seja državnega zbora, na kateri si stresal neumnosti, ampak ko se seja konča, v takšni politiki žal ni konec tvoje zgodbe. Na naslednji seji imajo tovrstni poslanci ponovno možnost enako ali še bolj temeljito demonstrirati svojo nesposobnost in posledično škodljivost za državo. Ja, v tem pogledu je politika res kurba. Ampak po karakterju, ne v tistem osnovnem smislu, da gre vsak z vsakim. No, na dolgi rok pa ne gre. V tem je imel Šarec prav, ko je nekoč dejal: “Na dolgi rok smo vsi mrtvi.” In res, njegova strančica je že na smrtni postelji.
Dajte nam mir
Znano je, da je predsednik vlade Janez Janša ljubitelj gora in da poleti rad zahaja v Alpe. Zadnje čase se je to razvedelo tudi med politiki iz tujine, zato se mu radi pridružijo in so vsi po vrsti navdušeni. No, pretekli petek je peljal na vrh Triglava madžarsko ministrico za družino Katalin Novak in še nekaj prijateljev. Nad predstavo, ki jo je tam priredila pritlehna aktivistka Tea Jarc, ni mogel biti nihče navdušen. Obsodbam se ni mogel izogniti praktično nihče, so pa bile različno interpretirane. Tisti, za katere se borijo pregreti ulični pajaci na kolesih, so svojo nesnago zavili v celofan. Tanja Fajon iz Socialnih demokratov je izrazila stališče, da je to neprimerno in takoj sebe postavila v vlogo enake žrtve, češ kako jo napadajo in žalijo na socialnih omrežjih.
Luka Mesec iz Levice se je zlagal, da je Teo Jarc na Kredarici nekdo klofnil in da sta pravi žrtvi Janša in Hojs pobegnila s Kredarice s helikopterjem. Tej zvrsti človeške zlobe, kjer se zlikovce prikaže kot žrtve, žrtve pa kot zlikovce, se je pridružila tudi Ljudmila Novak iz vladne stranke Nova Slovenija, ki je zapisala, da so piščalkarji v stiski. Najbolj žalostno je, da prihaja iz stranke, ki sicer v vladi odlično dela, ona pa je proti njej že od vsega začetka.
Glavni mediji v državi so o dogodku v Julijcih poročali v svojem stilu. Navajali so, da je prišlo na Kredarici do besednega obračuna med protestniki na eni strani in Janšo ter Hojsom na drugi strani. Res? Kdo pa je šel s kakšnimi nameni na višino 2864 metrov, kjer sicer velja pravilo medsebojnega spoštovanja in solidarnosti? Bržčas vsi navedeni po vrsti podpirajo protestnike. Večina teh iz KUL-a odkrito, Novakova pa na pol latentno, a ravno dovolj jasno, da se jo da prečitati.
Edini besedni odziv Janše na provokacije, češ da ni vedel, da imajo v Polju dan odprtih vrat, so označili za obračunavanje. Vse v njihovem stilu spomina na zgodovinske dogodke, ki se jih spominjamo te dni. Trije totalitarizmi so botrovali milijonom žrtev. Ponosni nasledniki Zveze komunistov in njihovi simpatizerji pa želijo prikazati najhujši totalitarizem – komunizem, ki je trajal najdlje in pobil največ nedolžnih žrtev generacij vseh starosti in obeh spolov, kot žrtev in osvoboditelja.
Sicer hedonistka, v prostem času pa protestnica in v tej branži sopotnica Jaše Jenulla Tea Jarc je na Kredarici od predsednika vlade zahtevala, naj ji da mir. Kdo pa je koga zalezoval? Obsedenost z Janezom Janšo je Teo Jarc s sočudaki tega časa pognalo na vrh Triglava, kjer več kot očitno ni bila še nikoli prej. Najprej so ga zalezovali, potem pa so njega in ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa obsvetili z baterijskim snopom svetlobe in vanju uperili kamero. Iz ozadja izza kamere je nanju vreščala že omenjena Tea Jarc, sicer hči policijskega atašeja v Zagrebu Srečka Jarca. Med svojim sikanjem proti predsedniku vlade je od njega molčečega zahtevala, naj ji da mir. Le kam je šla normalnost?
Izkoriščevalski sindikat Tee Jarc
Tea Jarc je predsednica nekega sindikata, ki se imenuje Sindikat mladih plus. Iz aplikacije erar je razvidno, da je iz proračuna prejela okrog 700 tisoč evrov. Skoraj milijon, torej. Pogodbe so podpisali prejšnji oblastniki, ki bi se radi prek protestov in nenavadne politične prakse, lastne le njim, povzpeli nazaj na oblast. To so tiste pogodbe, katerih se mora držati tudi aktualna vladajoča garnitura, vendar se bodo iztekle in brez dvome ne bodo več neupravičeno podaljšane, obnovljene ali ponovljene. Iz tega izvira ves gnev tistih, ki so že leta in desetletja navajeni živeti na račun delovnih ljudi, ki prek različnih transferjev prispevajo v državno blagajno.
Predsednica Sindikata mladih Tea Jarc je tista predsednica sindikata (sindikat naj bi se zavzemal za socialne pravice), ki pogosto potuje v eksotične kraje, od koder pošilja bizarne fotografije. Kot na primer na tisti, kjer iz avtomobila kaže sredinec, v pesek mondenih plaž tam daleč na drugem koncu sveta pa izpisuje besedo upor.
Za zaščito svojih osebnih interesov so bili v preteklosti pripravljeni marsikaj storiti, na Triglav pa do zdaj še niso šli. Triglav, ki je sicer tudi upodobljen v slovenskih simbolih, je postal njihov poligon in so ga neoprostljivo oskrunili na več načinov. S svojim namenom so porušili starodavni gorski spokoj in veličasten mir, ki ga tam doživi vsak dobronamerni pohodnik. Tja so šli zganjat svojo obskurno politiko borcev za kaviar, ki ga niso pripravljeni plačati s svojim denarjem. S tem so zastrli panoramo ene same veličastne lepote gora.
Če pridejo izvajat ulične predstave in opičja poskakovanja (primerjava izražanja “kulturnika” Borisa A. Novaka na petkovih protestih, ki ponavlja besedno zvezo “opičji jopiči”) po mizah gorske koče ter nadlegovanja kogarkoli na višini prek dva tisoč metrov, se lahko poslovimo od še tistega malo reda, moralnosti in normalnosti, ki ga je ta nori čas še ohranil. Pošteni Slovenci, ki demokracije ne zamenjujemo za anarhijo, lahko zaprosimo za begunske humanitarne koridorje in se odpravimo na pot. Proti Afriki, bi skoraj lahko rekli. A smo nezlomljivi, vse več nas je in nikamor ne bomo šli. Tukaj so živeli in ustvarjali naši predniki in tukaj bomo ostali tudi mi, kjer bomo še naprej gradili svet po svoji meri. Za svoj denar!
Vlada, ki smo jo izvolili na demokratičnih volitvah, je postavila nastavke, naslednja pod vodstvom Janeza Janše pa bo razvojno še močnejša. Slovenija bo šla po poti, ki jo imamo Slovenci v genih in srcih. Zato opozicijska KUL, ki želi biti alternativa, pada. Obračun po meri ljudstva v pravem pomenu besede, ki ne hodi razgrajat na ulice in v gore, se bliža. Tik-tak.
Davorin Kopše