Iskreno pismo paznika Klemenčiču: Gospodje politiki, upate biti 12 ur s kriminalci?

Foto: iStock

Paznik s skoraj 30 leti izkušenj želi ministru Klemenčiču v pismu predstaviti “bedo” slovenskih zaporov. Predvsem pa apelira na pristojne na ministrstvu, naj pod lupo vzamejo ropanje države na račun vzgoje zapornikov.

Pri anonimnem pazniku, ki že 30 let dela v slovenskih zaporih, se je že dlje časa nabiral gnev, ki ga je moral opisati predvsem našim oblastnikom na ministrstvu za pravosodje, pod okrilje katerega spadajo tudi slovenski zapori. Jezijo ga predvsem kadrovski normativi, ki razgaljajo vso bedo penologije, in ki jih je pripravila Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij s soglasjem ministra Gorana Klemenčiča.

Poznate kakšnega prevzgojenega zapornika?
Paznik želi, da na ministrstvu pod lupo vzamejo predvsem standarde, na podlagi katerih ropajo državo na račun vzgoje zapornikov. “Ko je nova vlada lani dala nova delovna mesta, so polovico teh pobrali za vzgojnike, mi pa moramo še naprej delati nadure in biti v stalni nevarnosti.” Nepomembnost njihove vloge izpostavi z ničelnim uspehom prevzgoje zapornikov.

Gospodje politiki, upate biti 12 ur s kriminalci?
Kako se dejansko počutijo pazniki, je opisal z besedami, da morajo po 12 ur dnevno sobivati s kriminalci in če imajo srečo, delajo v paru s sodelavcem. Ravno obratna je zgodba pri vzgojnikih, ki so od 7. do 15. ure v pisarnah, niso sposobni opraviti niti pogovorov z zaporniki ter zanje ni nobenih posebnih izobraževanj.

Preverite tudi njihove in naše plače
Anonimni paznik pristojne na ministrvu še poziva, naj preverijo plače paznikov in vzgojnikov. “Vsak vzgojnik začetnik dobi višjo plačo kot vodja pazniške izmene, ki stalno skrbi za varnost in nosi glavo naprodaj,” medtem ko vzgojniki zgolj čvekajo z zaporniki, pijejo kavo in sestankujejo. Če pride do kritične situacije zaradi razburjenih zapornikov, morajo posredovati seveda pazniki in nato še naprej prenašati njihove grožnje.

Tuje države ne poznajo vzgojnikov
Razočarani uslužbenec v zaporu predstavi še situacijo v drugih državah, kjer ne poznajo vzgojnikov. “Kakšen socialni delavec, psihiater ali psiholog in to je vse,” še doda. Tam namreč vedo, da je prevzgoja zapornikov velik nesmisel. Kljub temu da gre za bogate države, si vzgojnikov ne privoščijo in večino dela opravijo pazniki.

Na 200 zapornikov samo 8 paznikov
Normativi, ki urejajo zaposlovanje vzgojnikov, so po njegovem “strašno bogati,” en paznik pa mora skrbeti kar za 30 nevarnih in težkih zapornikov. “Preprečujemo pobege, samomore, dilanje droge, izživljanje, slačimo jih in gledamo v riti prenašalcem droge,” je še opisal nehvaležno delo, ki ga opravljajo pazniki v zaporih.

Jezni paznik ministru Klemenčiču: Preprečujemo samomore, nasilje, izživljanje... 3

Odgovor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij
Na Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij smo poslali pismo paznika. Odzvali so se z razumevanjem in razložili, da razumejo stisko pravosodnega policista. Le-ta je po njihovem posledica kadrovske podhranjenosti v zavodih za prestajanje kazni zapora.

“Zavedamo se, da so vsekakor potrebne spremembe in povečanje števila zaposlenih – tako pravosodnih policistov kot tudi strokovnih delavcev. V ta namen je Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij pripravila minimalne standarde in nove kadrovske normative, kar je podlaga za spremembo trenutnega stanja na bolje. Predlog je sedaj na usklajevanju pri ministru za pravosodje mag. Goranu Klemenčiču,” so zapisali.

V naših zavodih zaposleni različni strokovnjaki
Pišejo, da so v zavodih za prestajanje kazni zapora zaposleni različni strokovnjaki: psihologi, socialni delavci, pedagogi, medicinsko osebje in drugi. “Vsako delovno mesto ima skladno z normativi določene naloge in obseg dela, kar je tudi ustrezno spremljano. Konec leta 2015 je bil v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana opravljen strokovni nadzor, ki pa ni pokazal nepravilnosti glede dela strokovnih delavcev,” so še razložili.

Izpostavili so še, da so tako pravosodni policisti kot tudi strokovni delavci deležni obveznega usposabljanja in nadaljnjega izpopolnjevanja.

Potrebujemo več pravosodnih policistov
Spomnili so, da imajo države znotraj EU na področju dela z zaprtimi osebami različno zakonodajo. “V Sloveniji je obravnava zaprtih oseb organizirana na način, da zaprte osebe usposablja za življenje na prostosti in jih odvrača od ponavljanja kaznivih dejanj, da bodo po prestani kazni lahko živeli v skladu z veljavnimi pravnimi in moralnimi normami,” so razložili in povedali še, kakšna je vizija Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. “Razvijati sodoben, human in resocializacijsko usmerjen zaporski sistem. Za to pa potrebujemo več pravosodnih policistov in strokovnih delavcev,” so še enkrat poudarili.

M. P.