Pred začetkom novega šolskega leta je Poslovna skupnost osnovnih šol Maribor (PSOŠ) organizirala predavanje psihoterapevta Zorana Milivojevića za učitelje, ki pa je na presenečenje številnih udeležencev potekalo izključno v srbskem jeziku, poroča spletni portal Domovina.je. Predsednica PSOŠ, Lidija Todorović, ki sicer poučuje slovenščino, je namreč ocenila, da vsaj 70 odstotkov učiteljev dovolj pozna srbski jezik, da prevod ni potreben, čeprav to ni v skladu s slovensko zakonodajo, ki pravi, da morajo predavanja, ki so za učitelje obvezna, potekati v slovenščini oziroma mora biti za prevod v slovenščino ustrezno poskrbljeno. Številni učitelji so zaradi vsiljevanja tujega, srbskega jezika, predavanje protestno zapustili, dogodek pa so kritizirali tudi na Ministrstvu za izobraževanje.
Udeleženci predavanja odločitev organizatorja, da ni poskrbel za prevod jemljejo kot “ignoranco do učiteljev in do uradnega jezika., poroča spletni portal Domovina.je. Zanimivo je, da jim očitno v Mariboru ni veliko mar za materni jezik. Kot poroča e-Maribor, naj bi bilo namreč to že drugo predavanje v organizaciji PSOŠ, ki je potekalo v srbščini, prevod pa ni bil zagotovljen. Leta 2016 je PSOŠ namreč za učitelje in ravnatelje organizirala predavanje srbskega nevrologa Ranka Rajovića, ki je prav tako predaval brez prevoda.
Nestrinjanje z jezikom predavanja so učitelji pokazala tako, da so protestno zapustili predavanje. Organizatorji pa so to razumeli kot njihovo pomanjkanje kulture. Da so učitelji protestno zapustili predavanja, ni nekaj novega, saj se je to že dogajalo v preteklih letih, a letos Lidija Todorović kljub temu spet ni poskrbela za ustrezen prevod v slovenščino. Ocenila je namreč, da približno 70 odstotkov učiteljev zna srbsko, saj da so se številni med njimi jezika učili tudi v šoli.
Letos 100 obletnica Univerze v Ljubljani in uvedbe slovenskega jezika
Na incident se je že odzvalo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport glede predavanj v Mariboru, ki je Todorovićevo opozorilo, da je Poslovna skupnost osnovnih šol s tem kršila slovensko zakonodajo. Kot še navajajo pri Domovina.je, se je sprožil tudi val polemik v znanstvenoraziskovalnih krogih, najglasnejši pa so bili slovenisti s Filozofske fakultete v Mariboru. Dr. Marko Jesenšek je opozoril na ironijo, da se je incident zgodil ravno v času, ko praznujemo stoletnico ustanovitve Univerze v Ljubljani, kjer so prva predavanja potekala v slovenskem jeziku.
Jesenšek sice ni problematiziral samo rabe srbskega jezika v slovenskih ustanovah, ampak tudi angleščine, saj tudi izvedbe nekaterih konferenc na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani denimo v celoti potekajo v angleščini. Del krivde po mnenju intelektualcev leti tudi na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Novelo Zakona o visokem šolstvu so namreč utemeljili na način, da uvajanje angleščine ne ogroža ustavno določene zaščite slovenščine in pomeni zgolj izvajanje ustavno zagotovljene svobode znanstvenega in umetniškega ustvarjanja, čemur v akademski krogih močno nasprotujejo.
T. F.