Kaj počne varuh športnikovih pravic?

Foto: iStock

Na Fakulteti za šport so predstavniki z različnih področij razpravljali o 40 priporočilih, ki so zapisana v Olimpijski agendi 2020. Med drugim so izpostavili načine, kako se izogniti diskriminaciji v športu, fizičnim, psihičnim in spolnim zlorabam otrok v času treninga ter težavam z dopingom.

Na Fakulteti za šport so pripravili okroglo mizo na temo Olimpijske agende 2020 z 20 + 20 priporočili za razvoj in spremembe v športu, ki ob drugih predlogih prinaša tudi vrsto pobud za uveljavljanje človekovih pravic in odpravo diskriminacije v športu. Okroglo mizo z zanimivimi gosti je z zanimanjem spremljalo okrog 100 študentov.

Slovensko društvo za filozofijo športa, dr. Lev Kreft: “Biti tisti, ki spreminja, ali biti tisti, ki je spremenjen. Izbrati moramo prvo opcijo, saj želimo prispevati k razmisleku o olimpizmu in športu nasploh.”

Iz leve proti desni so na sliki: Mojca Doupona Topič (Fakulteta za šport), Dr. Joca Zurc (Slovensko društvo za filozofijo športa), Rožle Prezelj (Varuh športnikovih pravic), Dr. Edvard Kolar (generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije), Dr. Tomaž Pavlin (Fakulteta za šport). (Foto: J. F.)

Z leve proti desni: Mojca Doupona Topič (Fakulteta za šport), dr. Joca Zurc (Slovensko društvo za filozofijo športa), Rožle Prezelj (varuh športnikovih pravic), dr. Edvard Kolar (generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije), dr. Tomaž Pavlin (Fakulteta za šport). (Foto: J. F.)

Agenda 2020 vsebuje 40 priporočil, ki so nastajala več kot leto dni in so jih sooblikovali posamezniki iz različnih segmentov družbe. “Gre za priporočila, kako do sprememb, kaj bomo naredili in kako,« je povedal generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije dr. Edvard Kolar.

Trenutno stanje Mednarodnega olimpijskega komiteja je stabilno. “90 odstotkov svojih sredstev MOK razdeli med svoje članice, to pomeni, da vsak dan razdeli okoli 3 milijone dolarjev,” je povedal generalni sekretar OKS Kolar.

Dr. Tomaž Pavlin s Fakultete za šport je odprl številna vprašanja: “Poznamo različne primere diskriminacij, zlasti nacionalno. Zakaj so olimpijski športi več vredni od ostalih? Kakšne so pravice športnikov? Kje je meja med športniki amaterji in profesionalci?” Dodal je, da so razne afere v športu povzročile, da imajo športniki večjo besedo pri pripravi predlogov in pravil, ki sodijo v dokumente, kot je Agenda 2020.

Študenti na okrogli mizi na Fakulteti za šport. (Foto: J. F.)

Študenti na okrogli mizi na Fakulteti za šport. (foto: J. F.)

Kaj počne varuh športnikovih pravic?
V Sloveniji smo poleg ZDA edini, ki imamo uveljavljen institut varuha športnikovih pravic. Varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj je o svojih nalogah povedal: “V procesu, ko vstopam v kontakt z vsemi akterji, že poskušam najti rešitve. Kot institut varujem pravice športnikov, da jih izobražujem in jim pomagam pridobiti informacije. Ključno je, da se spori rešujejo hitro ali celo preprečujejo, da lahko športnik normalno nadaljuje s tekmovanjem.”

“Velikokrat se pojavi dilema, ali ravnati čisto pravno ali zadeve prilagoditi, da so lažje rešljive,” je še dodal Prezelj in poudaril, da je ključno doseči dogovor, saj lahko pri odnosih trener-športnik in športnik-klub prihaja do veliki težav pri nadaljevanju kariere.

“Skozi reforme je nujno potrebno iti preko starih interpretacij športa. Družba se hitro razvija, potrebna bo strpnost in solidarnost,” je povedal dekan Fakultete za šport dr. Milan Žvan in dodal: “Agenda 2020 je zelo pomemben dokument. Dobro bi ga bilo prevesti v slovenski jezik, da bi bil dokument še bolj dostopen.”


Dr. Mojca Doupona Topič
s Fakultete za šport je opozorila, da v Agendi 2020 ni dovolj poudarka na reševanju spolne diskriminacije: »Le dve alineji govorita o spolni diskriminaciji in še ti sta bolj tehnične narave.« Prva točka narekuje povečanje števila športnic na olimpijskih igrah, druga alineja pa se nanaša na povečanje panog, kjer tekmujejo moški in ženske. “To ne bo dovolj, problemi so bolj prikriti in niso vidni povprečnemu posamezniku. Gre za suhoparno videnje enakosti med spoloma,” je dodala dr. Doupona Topič.

Preprečiti je treba zlorabe otrok v športu
“Večino treninga športniki opravijo v otroštvu, medtem ko nekega športnika-zmagovalca po navadi vidimo kot polnoletno, odraslo osebo,”
je povedala dr. Joca Zurc iz Slovenskega društva za filozofijo športa. Poudarila je, da je potrebno preprečiti kakršnokoli zlorabo otrok, in izpostavila pomembnost avtonomije in samostojnega odločanja otroka oziroma posameznika tudi v športu. “Otroke želimo opremiti z informacijami, da se bodo pravilno odzvali,” je še dodala.

Za promocijo “čistih športnikov”
“Agenda 2020 narekuje spremembo filozofije. Ne gre več za preprečevanje dopinga, temveč spodbujanje tistega, kar želimo, da se doseže. Zato bo Mednarodni olimpijski komite namenil 20 milijonov dolarjev za promocijo čistih športnikov,” je zaključila dr. Joca Zurc.

Jure Ferjan