Evropska unija je kljub krizi v Ukrajini sprejela nekoliko nesmiseln ukrep, ki bi se moral sprejemati, ko svetu ne grozi pomanjkanje hrane. Evropska komisija se je odločila, da do leta 2023 ne smejo kmetje ničesar pridelovati na vsaj štirih odstotkih rodovitnih kmetijskih zemljišč po Evropi. Kmetje bodo v zameno prejemali neposredna plačila EU, ki bi bil smatran kot osnovni dohodek. “Glede na prihajajočo in predvidljivo krizo lakote v številnih revnih državah po svetu je to nerazložljiva norost,” pravi nemški kmet dr. Willi Kremer-Schillings iz Porenja, ki pravi, da gre v tem primeru za približno 4,22 milijona hektarjev ali šest milijonov nogometnih igrišč kmetijskega zemljišča, kar zadošča za pridelavo več kot 25 milijonov ton pšenice.
Ukrajina in Rusija sta pomembni izvoznici žit in drugih kmetijskih proizvodov. “Vojna utegne močno vplivati na mednarodne ponudbene trge,” je dejal za RTV agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Za Evropo je prav tako izjemnega pomena tudi proizvodnja gnojil oziroma surovine za njihovo pridelavo. Po mnenju Kuharja bo vojna v regiji Donbas, kjer je pomemben del proizvodnje gnojil, vplivala na pridelavo hrane v Evropi. “Proizvodnja gnojil je vedno stranska proizvodnja naftne predelave in je vedno zgoščena v teh regijah. Pritiski so, kot rečeno, nepredstavljivi,” je še izpostavil Kuhar.
Ocenjuje, da so urgentna težava verjetno oskrbne verige za oljnice ter za žita, krušna žita in žita, ki vstopajo v proizvodnjo krme. Rusija in Ukrajina sta pomembni izvoznici na manj razvite trge, kot sta severna Afrika in zahodna Azija. “Še ena dodatna težava – zdaj jih res samo nizam – ta del sveta prehaja v sezono priprave na novo letino. Vojni spopadi seveda preprečujejo normalno rotacijo kmetijskih dejavnosti. Če v teh državah, Rusiji, Ukrajini – predvsem Ukrajini – ne zaseje količin, v državi, ki predstavlja tudi do 20 odstotkov svetovnega izvoza, je to dejansko lahko zelo, zelo velika težava, ki si je nismo mogli predstavljati,” je izpostavil.
Ne glede na stanje v Ukrajini in Rusiji pa se je Evropska komisija odločila, da od leta 2023 ne sme nič rasti na vsaj štirih odstotkih rodovitnih kmečkih zemljišč po Evropi. Gre za smer politike ohranjanja biotske raznovrstnosti v naravi, a ob nepravem času. Kmetje bi morali od jeseni 2022 preprosto prenehati obdelovati in sejati te površine, da bi prejemali neposredna plačila EU, tako imenovani osnovni dohodek oziroma podporo, poroča Agrarheute.
Evropa bi se morala zavedati nevarnosti pomanjkanja hrane v prihodnosti
“Gre za celovit pristop, ki že dlje časa traja,” nam je pojasnil Kuhar. Očitno se v EU ne zavedajo nevarnosti, ki jo prinaša vojna v Ukrajini, ki bi morala nasprotno poskrbeti, da bi imeli v Evropski uniji dovolj hrane. “Glede na prihajajočo in predvidljivo krizo lakote v številnih revnih državah po svetu je to nerazložljiva norost,” pravi tudi nemški kmet dr. Willi Kremer-Schillings iz Porenja.
Kmetijski sindikati že pozivajo druge kmete, naj na kmetijskih zemljiščih protestno postavijo zeleno štirico. K protestni akciji poziva tudi kmet Kremer-Schillings kmetijske organizacije, predelovalce hrane in vse krajane. Vsi uporabljajo znak in oznako zelene štirice – ne samo pri nas, ampak se pripravljajo za demonstracije po vsej Evropi. “Zaenkrat preden se ne vidijo v celoti posledice te norije ne bi bilo niti slučajno delati neke radikalne spremembe pri logiki kmetijske politike. Da ne bi imeli posledice na začrtani poti pri reformi,” je poudaril Kuhar, ki je še dejal, da bi reforme morale biti implementirane le tam, kjer je intenzivno kmetijstvo problem. “Jaz sem bolj pristaš segmentiranih političnih pristopov.”
Z novo politiko bi pridelali 25 milijonov ton manj pšenice
Po besedah Kremer-Schillingsa bi dogovorjena praha po vsej EU pomenila, da se njive Avstrije, Nizozemske, Belgije, Portugalske in Luksemburga skupaj od jeseni 2022 ne smejo več uporabljati. “To je približno 4,22 milijona hektarjev ali šest milijonov nogometnih igrišč,” je izpostavil. S povprečnim pridelkom pšenice v EU (6,1 tone na hektar zemlje) je mogoče na tem območju pridelati več kot 25 milijonov ton pšenice. Potrebe po uvozu iz Egipta, Maroka, Tunizije, Alžirije in Etiopije na primer znašajo 28,5 milijona ton na leto.
Kremer-Schillings je javno oznanil državljansko nepokorščino s tem, da ne želi izpolniti obveznosti (ne)obdelovanja rodovitne zemlje. “Zato bomo nezakonito pridelovali hrano na vseh svojih obdelovalnih površinah, v nasprotju z zakonom, dokler se stanje s hrano ne bo normaliziralo,” piše Kramer-Schillings. V nadaljevanju še pravi, da kmetje prevzemajo odgovornost, da vse večjo lakoto, ki prizadene predvsem najrevnejše, čim bolj ublažimo. “Verjetno je ne bomo mogli preprečiti. Za vsak hektar, ki ga namenoma in nezakonito namenimo za hrano in prehrane, moramo podariti znesek prihodnje podpore za temeljni dohodek EU v višini 150 evrov Svetovnemu programu za hrano Združenih narodov.”
Sara Rančigaj