Kako Cerar v Slovenijo vabi tudi tiste migrante, ki k nam ne želijo

Fotografija je simbolična. (Foto: epa)

Kvote danes postajajo resničnost tudi za Slovenijo, ki je vrata na stežaj odprla 30 migrantom, ki bodo v Sloveniji poskusili pridobiti status mednarodne zaščite. Ideja Bruslja, s katero naj bi si države medsebojno pomagale, pa ni tako idilična, kot se sliši na prvi pogled. Je prisila tako za države kot za migrante.

Medtem ko se voditelji mnogih držav, kot sta Poljska in Madžarska, prisilnim kvotam upirajo, naša vlada še naprej izvaja odprto migrantsko politiko in poziva državljane, naj se javijo in jim odstopijo svoja stanovanja. Pričakovano se na prvi poziv vlade, v katerem je iskala zasebne namestitve za migrante, ni javil nihče, a vlada ne obupuje. 30 migrantov, ki jih bomo danes sprejeli iz Grčije, bodo oblasti tako najprej namestile v azilni center na Vič.

Gre za migante, ki še nimajo zagotovljene azilne zaščite, kar pomeni, da ni nujno, da so vsi upravičeni do azila. Vlada zagotavlja, da bo med njimi tudi kakšna družina. Večinoma gre sicer za državljane Sirije in Iraka, na vstop v Slovenijo pa čaka še 10 ljudi iz Eritreje, ki na premestitev čakajo v Italiji. Med njimi je samo ena ženska.

Slovenija jih mora sprejeti vsaj 587
Shema premeščanja migrantov v Evropi sicer dviguje veliko prahu. Slovenija naj bi po tej shemi sprejela 567 migrantov iz Italije in Grčije, dodatnih 20 pa naj bi jih sprejeli še iz držav zunaj meja Evropske unije. Čeprav slovenski premier Miro Cerar še vedno zagotavlja, da je to prava pot, predsednik države Borut Pahor pa je na nedavnem obisku Poljske dejal, da rešitve migrantske krize brez premestitvenih kvot ne bo, Evropa ni tako enotna.

Čeprav naj bi bila podlaga za premestitvene kvote v osnovi solidarnost in medsebojna pomoč državam, mnoge članice skrbi več različnih vidikov tega problema. Poleg varnostnih tveganj, ki se s terorističnimi napadi po Evropi le še večajo, sistem kvot za mnoge članice pomeni prisilo in poseg v njihovo avtonomnost.

Migranti v Grčiji z Nemško zastavo jasno sporočajo, kam so namenjeni (foto: epa)

Migranti v Grčiji z nemško zastavo jasno sporočajo, kam so namenjeni (foto: epa).

Na Madžarskem o kvotah celo referendum
Madžarski premier Viktor Orban je že pred časom jasno povedal, da Madžarske nihče ne bo prisilil, da sprejme kogarkoli v državo. ”Pripravljeni smo sodelovati v vsem, tudi v Turčijo smo poslali denar, na makedonsko mejo policiste, a v shemi o premeščanju migrantov ne bomo sodelovali,” je bil jasen Orban.

Zaradi kvot pa Madžarsko čaka tudi referendum, na katerem bodo volivci odločali, če bodo Evropski uniji dopustili, da v državo brez njihovega soglasja namesti tuje državljane.

Ne silijo le držav, pač pa tudi migrante
Podobnega mnenja je tudi Pahorjev poljski kolega. “Poljska je pripravljena pomagati vsem ljudem, ki bežijo iz vojne in iščejo zatočišče. A smo odločno proti nasilnemu premeščanju ljudi. Ne moremo sprejeti ljudi, ki ne želijo biti tu in so za ciljno državo izbrali drugo,” je dejal poljski predsednik Andrzej Duda, ko ga je pred tedni obiskal Pahor.

A Bruselj vztraja pri svojih idejah in državam celo grozi, da bodo morale plačati visoke denarne kazni, v kolikor števila migrantov, ki jim ga določajo kvote, ne sprejmejo. Kazni so enormne, Poljska bi v trenutni situaciji, ko se kvotam izogiba, morala plačati kar 1,5 milijarde evrov kazni Bruslju.

Kvote ne delujejo – problem še vedno ostaja
Medtem ko se Evropska unija na vse pretege trudi breme migrantske krize, ki je že zdavnaj presegla vse zmožnosti obvladovanja, prenesti na vse države članice, pa glavni problem ostaja. V Evropo vsak dan nezakonito vstopa več sto ljudi, za katere ne vemo, kdo so, zanje nimamo več kapacitet, čakajo pa jih le razbite sanje o evropski pravljici ter življenje v migrantskem domu v državi, v katero verjetno niti ne želijo. Kvote, ki pravega problema še zdaleč ne morejo rešiti, so tako le majhen obliž na veliko, krvavečo rano.

Maruša Gorišek