Cerar znova po domače. Namesto tehničnih ovir mu je ušla besedica ograja

Datum:

Poslanci so redno decembrsko sejo DZ začeli s poslanskimi vprašanji premierju Miru Cerarju. V opozicijskem delu so se tokrat dotaknili gradnje ograje na slovenski severni meji, stavke policistov in t. i. mini schengenskega območja. Padec schengna pomeni konec evra in konec EU, opozarja Jožef Horvat, poslanec NSi.

“Avstrija je začela z ograjo, Italija pa na mejo pošilja vojsko – to je direktna nezaupnica Sloveniji,” je bil kritičen poslanec SDS Branko Grims. Slednji je Cerarja vprašal tudi o političnih in drugih posledicah dejstva, da je Avstrija na naši severni meji začela postavljati ograjo.

Avstrijci ne verjamejo v sposobnost slovenske vlade
“Če bi naši sosedje verjeli v vaše sposobnosti, bi pomagali z gradnjo ograje na naši južni meji in ne bi gradili svoje,” je dejal Grims vladi. Slovenija je namreč ob prihodu preverila le 35.000 migrantov, vse ostale pa so nenadzorovano spustili čez mejo.

“Vlada je naredila hudo napako, ko ni pravočasno zaprla južne meje,” je bil še kritičen poslanec. Slovenija je namreč zamudila zgodovinsko priložnost, da s pravočasno postavitvijo ograje zaščiti svojo južno mejo. Trenutna situacija povzroča veliko materialno škodo. “Sedaj moramo več denarja namenjati varnosti, škoda pa je precejšnja tudi v gospodarstvu,” dodaja Grims.

Cerar je na svoje ravnanje ponosen
Cerar je Grimsove očitke zavrgel, saj vztraja, da “Slovenija opravlja svojo dolžnost maksimalno korektno.” Prepričan je, da nobena ograja ne more preprečiti tako veliko število beguncev. “Ograja, ki jo postavljamo, ima začasen namen, in sicer je njen namen usmerjanje in boljše nadziranje tokov beguncev v Sloveniji,” zagotavlja Cerar. Prepričan je, da je Slovenija v dani situaciji reagirala maksimalno korektno in humanitarno. Prav tako zagotavlja, da Slovenija v času begunske krize ni utrpela večje materialne škode.

 

Na današnji seji, ki sicer še vedno traja, smo bili priča različnim izjavam in pojasnilom našega premierja, najbolj pa so izstopala naslednja tri.
  1. Vlada se že vse leto izjemno trudi, da gre v korak z zahtevami policistov.
  2. Slovenija zaradi migrantskega toka ni utrpela večje škode.
  3. Mini schengna ni in ga ne bo, to idejo vzpodbujajo nekateri mediji in del politike.


NSi zaskrbljena zaradi vzpostavitve “mini schengna”
V NSi so premierja vprašali, katere konkretne ukrepe bo vlada sprejela, da ne bo prišlo do zožitve sedanjega schengenskega območja, ki bi Slovenijo izločil. Poslanec Jožef Horvat je izpostavil, da v poslanski skupini NSi z “zaskrbljenostjo spremljajo namero skupine držav EU o vzpostavitvi ožjega schengenskega območja, ki predvideva vzpostavitev schengenske meje na avstrijsko-slovenski mejni črti”. 

Horvat vladi očita, da Slovenija v času migrantske krize ni reagirala v skladu s schengeskimi predpisi. “Slovenske državljane ideja o mini schengnu precej straši, še posebej gospodarstvenike,” je prepričan Horvat. Cerar na drugi strani vztraja, da mini schengna ni, to idejo pa so si po njegovem mnenju izmislili nekateri mediji in del politike.

Cerarju resnično ni jasno, zakaj policisti stavkajo
“Resnično mi ni jasno, zakaj je prišlo do stavke nekaj dni po terorističnem napadu v Parizu,” se je čudil Cerar. Prepričan je, da se njegova vlada že vse leto trudi za policiste. Še vedno poudarja, da ima država svoje javnofinančne okvirje in da mora s temi sredstvi dobro poslovati: “Ne moremo si dovoliti, da sedaj porušimo sporazum, ki smo ga toliko časa gradili z javnim sektorjem.”

Policistom bodo predstavili pogajalski predlog, nato pa ga bo izvedela tudi javnost. Predvidoma se bo to zgodilo v prihodnjih dneh.

Glede reševanja migrantske krize tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko meni, da slovenska vlada ni uspešna in da ne izvaja schengenskih pravil. “Odziv Avstrije že kaže na to, da Slovenija ne ravna pravilno. Poleg tega pa smo edina država, ki ima žičnato ograjo na obeh straneh meje, dodatno se na italijanski strani krepijo vojaške enote,” je dodal. 

Decembrska seja bo sicer DZ zaposlovala ves prihodnji teden. Predlog dnevnega reda prinaša tudi 11 zakonskih predlogov – pod 7 od njih se je podpisala vlada, pod 4 pa poslanska skupina SDS.

N. K., STA

Sorodno

Zadnji prispevki

Emilijo Stojmenovo Duh in njene prenosnike rešili koalicijski poslanci

Državni zbor je danes obravnaval interpelacijo ministrice za digitalno...

Kandidata za vrh stranke SD tekmujeta v ekstremizmih izključevanja

"Kandidati za vrh stranke SD tekmujejo v ekstremizmih izključevanja...

V Svobodi nimajo niti sedmih evrokandidatov?!

Ni vprašanje, kako to, da imajo v Svobodi zgolj...