fbpx

Kandidat za ustavnega sodnika Svetlič si bo prizadeval k povrnitvi zaupanja v slovensko pravo – nekaj, kar leva opozicija noče!

Javna predstavitev kandidata za sodnika ustavnega sodišča Roka Svetliča. (Foto: STA)

V predsedniški palači je danes potekala javna predstavitev dr. Roka Svetliča, ki ga je predsednik republike Borut Pahor predlagal za kandidata za sodnika ustavnega sodišča. “Moj cilj je prispevati k temu, da bo vsak človek, še posebej z dna družbe, brez ekonomske, politične ali kakršnekoli druge moči, lahko verjel, da ima v slovenskem pravu zaveznika,” je med drugim povedal kandidat. Na današnji predstavitvi je še zatrdil, da za njim ne stoji nobena stranka, ceh ali katedra – kar zna biti tudi njegov največji problem, del opozicije je že napovedal, da Svetliča ne bo podprl. Kompetence, kot smo že opazili, pač niso pomembne, žal pri izbiri odločilno vlogo odigra politična barva.

Dr. Rok Svetlič je sicer pravni strokovnjak in raziskovalec, predstojnik Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, doštudiral pa je tudi filozofijo. Zanimivo, magistriral in doktoriral je pod mentorstvom dr. Tineta Hribarja. Do leta 2020 je objavil 37 znanstvenih člankov, 17 poglavij v monografijah, 6 monografij in en univerzitetni učbenik. Sam meni, da si delimo nezaupanje v pravni sistem in demokracijo. “Zadržanost do prava je razumljiva, a pravo se je iz svojih napak v zadnjem stoletju zelo veliko naučilo. Minimum pravičnosti danes predstavljajo človekove pravice,” je poudaril.

Seveda tudi tokrat ne gre brez ustvarjanja afer, z namenom diskreditacije in posledično tudi tega, da se kandidata ne potrdi za ustavnega sodnika. Kompetentnost samega kandidata kakopak tu ne igra nobene vloge – spomnimo se na primer prejšnjega kandidata za ustavnega sodnika akad. zasl. prof. dr. dr. hc mult. Janeza Kranjca, ki je imel za povrh vseh titul še praktično vse možne viteške rede, pa kljub temu očitno za Državni zbor ni bil dovolj dober. Oziroma ni bil dovolj njihov. Tudi tokrat je del opozicije že vnaprej javno napovedal, da Svetliča ne bo podprl. Poslanec sranke SD Dejan Židan je celo pripomnil, da je predlog “ena velika žalost, prav bi bilo, da bi predsednik republike njegovo kandidaturo umaknil“.

Zagorc Svetliča obtožil streljanja migrantov
Pred dnevi je pravnik Saša Zagorc na Twitterju zapisal, da je narava njegovega dela in akademskega položaja takšna, da ga vrhovi državnih inštitucij pogosto vabijo na posvete in konference, je pa bil kmalu ob začetku lanskega poletja docela presenečen, da ga je tedanji sekretar na notranjem ministrstvu vabil na razgovor. “Tema je bila zelo občutljiva, razvpita 10.a in 10.b člen zakona o tujcih ter t.i. kompleksne migracije, in že predmet ustavno-sodne presoje, ki ni šla v prid stališčem ministrstva,” je pojasnil. Na tem sestanku naj bi med strokovnjaki najbolj štrlel ven iz skupine nek pravni filozof, za katerega Zagorcu ni bilo jasno, kakšen bi sploh lahko bil njegov prispevek k dokaj tehničnim vprašanjem priprave zakonskega predloga. Ta pravni filozof je bil seveda prav Svetlič – ki po besedah Zagorca ni povedal nič posebnega, dokler ni izjavil besed, ki jih je Zagorc ponovil po svojem spominu: “Zato mora država, če ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na migrante ob nezakonitem prečkanju državne meje!” Situacijo naj bi omilil notranji minister Aleš Hojs, ki naj bi rekel, da ljudi pa res ne bodo streljali. Hojs je med tem zadevo tudi že komentiral in pojasnil, da stavek ni bil izrečen na tak način ter da je Svetlič opisoval razmere v Avstraliji, kako tam posegajo po nekaterih skrajnih ukrepih, ko se soočajo z migranti.

Profesor Pravne fakultete v Ljubljani Saša Zagorc. Je predstojnik katedre za ustavno pravo, kjer je nasledil profesorja Cirila Ribičiča. (Foto: STA)

Obupen profesor, spušča se na osebno raven, nestrokoven
Tudi Svetlič je zanikal, da bi izjavil te besede, poudaril je, da se natančno spomni, kaj je v resnici rekel na lanskem posvetu o zakonu o tujcih in migracijah na notranjem ministrstvu. Ponovil je, da je v resnici rekel: “Vsaka država, tudi demokratična, tvega, da ob nenadni eskalaciji razmer, ko državni organi niso več kos situaciji, tvega, da bo uporabila silo, vključno z orožjem.” Ob tem je poudaril, da je govoril o katastrofičnih scenarijih, ki jih seveda ni legitimiral, še manj pa pozival k čemu podobnemu.  Kdo torej govori resnico in kdo si izmišljuje? Kdo sploh je Saša Zagorc, ki se je ob imenovanju Svetliča kot kandidata za ustavnega sodnika odločil, da bo potegnil na plan sporne besede, z namenom da bi ga oblatil in diskreditiral? Zagorc je profesor na Pravni fakulteti. Na spletni strani, kjer študenti ocenjujejo profesorje, izvemo o njem predvsem to, da je poln samega sebe, da ima slab odnos do študentk, od njegovih predavanj pa študenti odnesejo bore malo. “Obupen profesor, spušča se na osebno raven, nestrokoven, da ne govorim o tem, da rabiš najprej 15 minut, da ugotoviš v katerem jeziku govori, potem pa se 30 minut za ugotavljanje kater predmet poslušaš,” je le en izmed komentarjev, ki kaže na Zagorčevo naravo.  Po drugi strani pa nam noben Svetličev kolega o njem ni povedal prav nič slabega.

Vse kaže, da lahko uspejo samo posamezniki, ki so izrazito politično profilirani na pravi strani
“Zavrnitev treh kandidatov za ustavnega sodnika ni več samo politični problem, ampak je prerasel že v ustavno krizo. To, da imamo na ustavnem sodišču sodnico, ki ji je mandat pretekel že pred enim letom, je v nasprotju z ustavo. Je protiustavno stanje, ki bi se ga morala zavedati in se mu z vsemi močmi izogibati tako koalicija kot opozicija. Koalicija, ki vlada, ima odgovornost, da državne institucije normalno, predvsem pa ustavno in zakonito delujejo. Toda odgovornost za ustavno in zakonito delovanje države nosi tudi opozicija. Politična vloga opozicije je, da nasprotuje vladi, kar pa je ne odvezuje od odgovornosti, da je lojalna do ustavnopravnega reda,” je že pred časom v svoji kolumni zapisal redni profesor za evropsko prav dr. Matej Avbelj, ki je opozoril, da imajo tudi na samem ustavnem sodišču protiustavno stanje – kar o tem organu pove marsikaj. Avbelj je tudi izpostavil, da v pogojih take politične nekulture lahko, kot vse kaže, uspejo samo posamezniki, ki so izrazito politično profilirani na pravi strani ali pa se vse življenje trudijo dokazati, da so povsem brez barve, vonja in okusa. Taki kadri svoj pravi obraz, kot se dogaja tudi zdaj, pokažejo šele, ko so že na položaju. Kot rešitev te ustavne krize, ki kaže tudi na popoln zaton parlamentarne odgovornosti, je Avbelj že večkrat predlagal rešitev: “Treba je uvesti posebno neodvisno ekspertno telo, ki bo presojalo usposobljenost kandidatov po meritokratski plati. Če kandidat prestane presojo tega telesa, Državni zbor lahko zavrne predlog predsednika republike samo, če ima za to nadvse prepričljive razloge v javnem interesu. Predvsem pa mora to storiti javno.”

Sara Bertoncelj