fbpx

To je Ribičičev naslednik, ki je sprožil medijski stampedo na kandidata za ustavnega sodnika Svetliča

Profesor Pravne fakultete v Ljubljani Saša Zagorc. Je predstojnik katedre za ustavno pravo, kjer je nasledil profesorja Cirila Ribičiča. (Foto: STA)

Rok Svetlič, pravni strokovnjak, raziskovalec in predstojnik Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, se danes na predlog predsednika republike Boruta Pahorja predstavlja javnosti kot kandidat za ustavnega sodnika. Ker so konec tedna nekateri mediji povzeli objavo dr. Saše Zagorca na Twitterju, kjer ta trdi, kako naj bi Svetlič na enem izmed posvetov govoril o streljanju tujcev, ki nezakonito prehajajo mejo, se je Svetlič odzval z demantijem in pojasnilom. Zanikal je, da bi podal takšno izjavo. Opozarja namreč, da je trdil diametralno nasprotno.

Saša Zagorc je zatrdil, da naj bi Rok Svetlič na strokovnem posvetu, ki je potekal na ministrstvu za notranje zadeve junija lansko leto, izrekel naslednje besede: “Zato mora država, če ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati migrante ob nezakonitem prečkanju državne meje!”. Ker objava zadeva kandidaturo Svetliča, se je ta s pismom obrnil tudi na predsednika Boruta Pahorja, saj mu je ta izkazal zaupanje.

“Dovolite, da začnem s ključnim: teh ali podobnih besed nisem nikoli izrekel! Ne na omenjenem posvetu niti nikjer drugje niti v katerikoli svoji objavi,” je uvodoma poudaril Svetlič in dodal, da natančno ve, kaj je izrekel na posvetu. Pravi, da je govoril o tistem, o čemer piše v zadnjih dveh knjigah. “To pa je opozorilo, da lahko vsaka država – tudi demokratična oziroma “postmoderna” hitro zdrsne v stanje, ko razmer ne obvladuje več in začne uporabljati vsa sredstva za zagotovitev svoje teritorialne celovitosti. To je vselej kaotična situacija, ko se humanost in človekove pravice umaknejo hlastanju za učinkovitostjo tukaj in zdaj.” Po njegovih besedah nas o tem poučuje tako politična teorija kot zgodovina Evrope, ki je žal v prvi vrsti zgodovina vojn.

Če bo na naši meji izstreljen prvi strel, se bomo poslovili od sveta, kot ga poznamo danes
Svetlič pravi, da se moramo zavedati, da normativni sijaj paragrafov ob eskalaciji razmer, ki jim državni organi niso več kos, v hipu prekrije nebrzdana govorica nasilja. “Zato je naloga prava narediti vse – to je bil ključni poudarek mojega prispevka na posvetu – da se na področju migracij ne sproži pozitivna povratna zanka,” poudarja in dodaja, da z vso odgovornostjo trdi, če bo na naši meji izstreljen prvi strel, se bomo poslovili od sveta, kot ga poznamo danes.

Foto: STA

V nadaljevanju pisma je zatrdil, da lahko domneva, da je dr. Zagorc njegovo izvajanje narobe tj. diametralno nasprotno razumel. “Denimo, kot da realnost katastrofičnega scenarija napotuje, da začnemo že zdaj delovati na katastrofičnih pravilih. Morda včasih uporabljam preveč kompleksen jezik, vseeno pa se mi vsiljuje vprašanje, zakaj ni dr. Zagorc, če je moje besede dejansko tako razumel, interveniral na samem sestanku, kje bi dilemo nemudoma pojasnil.” Poudarja, da če bil sam na sestanku, kjer bi se dejansko pozivalo k umoru civilistov, bi sestanek takoj zapustil. “Zakaj je svoj vtis dal v “predal”, kot se je izrazil na Twitterju, in ga vzel iz njega ravno v tem trenutku? O razlogu za to ne želim špekulirati, imam pa svoje mnenje,” poudarja.

Nikoli ni pozival k uporabi nasilja
Vse svoje raziskovalno in pedagoško delo je posvečal varovanju človekovega dostojanstva in človekovih pravic, je poudaril v zaključku in dodal, da v tem pravzaprav ne vidi nič posebnega, saj gre za zvestobo temelju naše pravne civilizacije, ki se je oblikoval že v antiki. “Oblast ne sme biti nikoli gola violentia, pač pa vselej potestas. To pomeni legitimna in legalna uporaba moči. Moja bibliografija, ki šteje prek 280 vnosov, je javna.” Poudarja, da nikoli ni pozival k uporabi nasilja. “Nasprotno, pravniki imamo dolžnost vseh dolžnosti: (po)skrbeti, da duh nasilja, T. Hobbes ga imenuje primum malum, ne uide iz steklenice,” je zaključil.

Pahor je v petek predlog, v katerem za ustavnega sodnika predlaga Svetliča, posredoval predsedniku Državnega zbora RS Igorju Zorčiču. Odločitev je sprejel potem, ko je imel minuli teden posvetovanja z vodji poslanskih skupin o predlaganih kandidaturah na že četrti javni poziv. Prejšnji trije predlogi kandidatov niso bili deležni zadostne podpore v DZ. Pahor je ocenil, da bi Svetlič lahko dobil zadostno podporo v DZ. “Koga bi večina rada videla na mestu ustavnega sodnika, sicer iz izjav po srečanju predstavnikov poslanskih skupin s Pahorjem ni bilo jasno. So pa nato v ponedeljek v delu opozicije javno napovedali, da Svetliča ne bodo podprli. Kot je denimo dejal poslanec SD Dejan Židan, je predlog “ena velika žalost, prav bi bilo, da bi predsednik republike njegovo kandidaturo umaknil”,” poroča STA. 

Nina Žoher