Katastrofalen profesionalni zdrs Tarče pri preiskovanju gradbene mafije: Ko preiskovanci postanejo “ugledni strokovnjaki”!

Stanko Štrajn (Foto: STA)

Stanko Štrajn, brat znanega levičarskega ideologa propadle LDS in vodje Liberalne akademije Darka Štrajna, je imel prste vmes že pri gradnji avtocestnega križa. Sam je bil dolga leta na ključnih mestih v Darsu (od člana uprave do vodje pravne službe) in je “najzaslužnejši” za pripravo javnih razpisov in pogodb, ki so omogočale podpisovanje aneksov gradbenemu tajkunu Ivanu Zidarju. Kmalu zatem se je zaposlil pri SCT, danes pa se prikazuje kot veliki borec za “transparentnost in učinkovitost” velikih infrastrukturnih projektov.

Po več kot letu dni izgleda, da se saga z oddajo gradbenih del za drugo cev karavanškega predora končuje. Tunel bo, kot kaže, gradilo turško podjetje, ki je v svojih prvih javnih odzivih že napovedalo, da bo v izvedbo vključilo večje število domačih podizvajalcev. Ob tem pa so dodali, da je to zanje manjši projekt in da bodo svoj interes izkazali tudi pri mnogo večjih investicijskih projektih – po ugibanjih naj bi to pomenilo gradnjo drugega tira.

Kljub neizmerni želji domačih izvajalcev, da bi ta posel pridobili, navezavi z nekdanjim vodstvom Državne revizijske komisije, servilni javni televiziji in Forumu 21 tokrat ni uspelo.

RTV na strani mafijskega “nacionalnega interesa”
Ob tem je vredno poudariti, da bi v primeru, če bi na razpisu slavil Kolektor, tunel ravno tako gradili Turki, saj je slovensko gradbeno podjetje na razpisu nastopalo v partnerstvu z drugim turškim podjetjem. Zelo pomemben akter pri vzpostavitvi okolja, ki naj bi domačim gradbincem omogočal enormne zaslužke, ki bi zgolj ponovili dobro naučeno vajo iz programa izgradnje avtocestnega križa, pa je bila v dosedanjih postopkih tudi javna RTV.

Pred leti, ko je del posla na vipavskem kraku avtoceste pridobilo italijansko podjetje, je globoko država, ki jo je tedaj v gradbenih krogih predstavljal Ivan Zidar, poskrbela, da Italijani na našem trgu niso mogli kupiti gradbenega materiala. Italijansko podjetje takrat, kljub podpisani predpogodbi, ni moglo kupiti cementa v podjetju Salonit Anhovo. Kdo je vodil podjetje (Jože Funda) in kako blizu strukturi F21 je bil, ni treba posebej pojasnjevati. Tokrat, 12 let pozneje, se to najverjetneje ne more ponoviti, saj vsako zdravorazumsko podjetje skrbi za čim višjo prodajo, pa tudi sicer so Turki (tako kot Kitajci) sposobni tudi zadnji žebelj, ki ga potrebujejo za gradnjo, če ga ne bo mogoče kupiti tu, pripeljati od doma.

Brat levičarskega “pravičnika” od Darsa k SCT
Pretekli četrtek, 28. novembra 2019, smo na TV Slovenija lahko spremljali oddajo Tarča z Eriko Žnidaršič. Kljub nekaterim odličnim oddajam tega formata, ki jih je v preteklosti pripravila voditeljica, je bila tokratna prava novinarska polomija. V oddaji smo lahko videli goste, ki tja nikakor ne bi smeli priti in ki so bolj kot o sami problematiki velikih infrastrukturnih projektov razpravljali o lastnih bolečinah in nepridobljenih poslih. Zbrani so bili nekdanji šef nadzornega sveta Darsa Robert Ličen, odvetnik Franci Kodela, ki zastopa eno od podjetij v tožbi proti Darsu, ter Stanko Štrajn, ki se predstavlja kot “strokovnjak za postopke javnih naročil”.

Ličen je tako javnosti razlagal, da uprava Darsa, katere zaslužki nekajkrat presegajo plačo predsednika vlade, nima pri izbiri izvajalcev nikakršnih pooblastil in da zgolj podpisuje tisto, kar jim pripravi razpisna komisija. Tudi nadzorni svet, ki ga je Ličen vodil, naj bi bil povsem nemočen.

Odvetnik Kodela je zastopnik enega od podjetij, ki so v tožbi zoper Dars, ker je le-ta zahteval in unovčil garancije za nekvalitetno izvedena dela. Šlo je za več kilometrov protihrupnih ograj, ki jih je bilo zaradi nekvalitetne izvedbe potrebno zamenjati. Zato ne preseneča, da je  Kodela v oddaji lahko ponavljal zgolj to, kako naj bi bilo vodenje Darsa neprimerno.

Štrajn, drugače brat znanega levičarskega ideologa propadle LDS in vodje Liberalne akademije Darka Štrajna, je imel prste vmes že pri gradnji avtocestnega križa. Sam je bil dolga leta na ključnih mestih v Darsu (od člana uprave do vodje pravne službe) in je “najzaslužnejši” za pripravo javnih razpisov in pogodb, ki so omogočale podpisovanje aneksov Zidarju. Kmalu zatem se je zaposlil pri SCT, danes pa se prikazuje kot veliki borec za “transparentnost in učinkovitost” velikih infrastrukturnih projektov.

Stanko (levo) in Darko (desno) Štrajn (Foto: STA)

Nekaj podobnega (glede na velikost držav in v projekt vključenih družb neprimerno večjih dimenzij) si je privoščil nekdanji predsednik nemške socialistične vlade Gerhard Schroder, ki se je po tem, ko je kot vodja države dodelil enormne bonifikacije ruskemu gigantu Gazprom za gradnjo plinovoda preko nemškega ozemlja, v tem istem podjetju zaposlil. Levičarski vzorci koruptivnosti so torej internacionalni!

Očitni konflikt interesov
Da je tako, je potrdilo tudi več zaslišanih v sodni preiskavi Zidarja, Dušana Černigoja, Rajka Siročiča in Abdona Peklaja. Zaslišani so potrdili, da je avtor spornih pogodb, na podlagi katerih je SCT služil dodatne milijone evrov za dokončanje predora Šentvid, ravno Štrajn, kar pa je slednji zanikal.

Simona Razpotnik (Printscreen RTV Slovenija)

Štrajn je celo iz stečajne mase SCT na račun množice podjetij in posameznikov prejel enormne zneske. Ekskluzivno objavljamo zneske, ki jih je iz stečaja SCT zahteval in prejel Štrajn. Tako je bila ena od njegovih terjatev v višini 51.111,81 evra prerekana, druga, ki jo je podal v višini 144.724,38 evra, pa je bila priznana v višini 43.783,91 evra kot prednostna in 39.804,88 evra kot navadna terjatev. Kolikšen je bil Štrajnov končni izkupiček, še raziskujemo.

Za konec lahko izpostavimo še nesprejemljivost nastopanja tako imenovane “žrtve” v oddaji, ki je služila zgolj za diskreditacijo uprave Darsa. Simono Razpotnik so namreč s položaja predsednice komisije odpustili zaradi nesprejemljivih povezav z izvajalci. Omenjena je namreč v “zasebnem času” jadrala z izvajalci, kar je očiten konflikt interesov.

Rihard Orel