fbpx

Koalicijske stranke obstruirale sejo komisije za človekove pravice zaradi primera Kangler

Foto: STA

Komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je na današnji seji opravila razpravo o sumu zlorabe pravosodja v politične namene v kazenskem postopku zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. O predlaganih sklepih pa komisija ni odločala, saj zaradi obstrukcije poslancev SMC, SD in DeSUS ni bila sklepčna.

Razpravo na komisiji so zahtevali poslanci SDS, ker po besedah njihovega poslanca Franca Breznika menijo, da je pri sojenju Francu Kanglerju zaradi suma sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje pri dodelitvi občinskega stanovanja vedeževalki Karin Ježoviti prišlo do suma zlorabe pravosodja v politične namene.

Kangler je bil namreč za omenjeno dejanje leta 2013 obsojen na sedem mesecev zapora, junija 2014 pa je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo, ker je med drugim ugotovilo, da zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja niso bili podani.

Kanglerja preganjal politični nasprotnik in nekdanji sodelavec Udbe
Po ocenah SDS sum zlorabe pravosodja v tem primeru med drugim dokazuje pravno mnenje, ki ga je za potrebe obrambe spisal nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič in v katerem ta ugotavlja, da je bila Kanglerju kršena pravica do nepristranskega sojenja. Več odredb o prikritih preiskovalnih ukrepih zoper Kanglerja je namreč odredil preiskovalni sodnik Janez Žirovnik, ki je bil pred tem – v času, ko je bil Kangler kot poslanec član komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb – namestnik direktorja Sove. Pri tem sta se s Kanglerjem pogosto srečevala in zapadla tudi v več konfliktov, zaradi česar Žerovnil po Ribičičevem mnenju pri odločanju o odredbah ni mogel biti nepristranski.

Da je bilo pravosodje zlorabljeno, po Breznikovih besedah dokazuje tudi to, “da “je bil Kangler obsojen na sedem mesecev zapora, kar je ravno toliko, kot je treba, da mu je po zakonu prenehal mandat državnega svetnika“.

Tudi sodnikova žena je bila Kanglerjeva nasprotnica
Kangler je danes na komisiji potrdil, da sta bila z Žirovnikom v času, ko je bil član komisije DZ, večkrat v konfliktu, kar sta z overjenima izjavama po njegovih besedah potrdila tudi člana komisije Rudolf Moge in Jožef Jerovšek. Med drugim je Kangler dejal, da je bil “s Sovo v konfliktu, ko ji je komisija dokazovala, da so bili nekateri njeni agenti vpleteni v vlome v stanovanja politikov, med drugim tudi Boruta Pahorja”.

Kangler je dejal še, da je Žirovnik prisluhe zanj odredil kmalu po tistem, ko je postal sodnik, ter da je bila Žirovnikova žena Cvetka Žirovnik kandidatka za županjo Maribora, torej Kanglerjeva politična konkurentka.

Koalicija onemogočila sklepe o varovanju človekovih pravic
Današnjo razpravo so obstruirali poslanci SMC, SD in DeSUS. Opozorili so, da je vrhovno sodišče zadevo vrnilo v ponovno sojenje, zaradi česar je kazenski postopek zoper Kanglerja še odprt. Državni zbor pa se po njihovem mnenju do odprtih postopkov ne more opredeljevati.

V SDS so v zahtevi za sklic seje sicer predlagali, “naj komisija med drugim sprejme sklep, s katerim bo izrazila pričakovanje, da bo sodna veja oblasti naredila vse za zaščito ustavnih in zakonskih pravic ter delovanje pravne države za vse državljane v kazenskih postopkih”. A ker komisija ni bila sklepčna, o sklepih ni odločala.

M. P., STA