Korupcija v slovenskem zdravstvu: Kaj počnejo tisti, ki bi jo morali preiskovati?

Vir: STA

V državnem zboru poteka nujna seja odbora za zdravstvo, na kateri poteka razprava o predlogu priporočila v zvezi s sistemsko korupcijo v zdravstvu. Sklic nujne seje je predlagala poslanska skupina SDS s sopodpisniki nepovezanih poslancev. Eden izmed razlogov za sklic seje so bile izjave Brigite Čokl, v. d. direktorice UKC Ljubljana, o korupciji v UKC.

Razpravo je začela poslanka SDS Jelka Godec, ki je poudarila, da agonija slovenskega zdravstva teče že vrsto let, a da Miro Cerar kljub predvolilni obljubi, da se bo njegova vlada lotila reforme zdravstva, le-te še ni realiziral. Rezultat tega naj bi bile podaljšanje čakalne dobe, težave s kadrovsko politiko v zdravstvenih ustanovah (v UKC Ljubljana ni direktorja s polnimi pooblastili, podobno pa naj bi bilo tudi v Celju) ter rastoča korupcijska mreža, kjer naj bi prednjačila podjetja iz zamejstva, pri čemer je omenila v. d. direktorice UKC Ljubljana Brigito Čokl, ki je na seji komisije za nadzor javnih financ izpostavila nekatere, ki naj bi bili za korupcijo odgovorni.

Vprašati bi se morali, kaj počnejo institucije, ki preiskujejo koruptivna dejanja, a še do danes nismo prišli do odgovorov,” je dejala Jelka Godec.

Godčeva je vladi in pristojnim institucijam predlagala, naj odločneje preganjajo odgovorne za koruptivna dejanja in naj se prepreči preplačevanje medicinske opreme, s čimer se izčrpava slovensko zdravstvo.

Nina Pirnat: MNZ nima nadzora nad naročili posameznih javnih zavodov
Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Nina Pirnat je izpostavila, da boj proti korupciji ni samo del MNZ, ampak tudi del vlade in ostalih pristojnih institucij. Pri tem je poudarila, da MNZ in MJU izvajata sistemski pristop, s katerim želita pridobiti pregled nad nabavnimi cenami zdravil, pripomočkov in ostalih stroškov. Nadzora posameznih postopkov naročil v posameznih zdravstvenih zavodih, kot je UKC, pa MNZ ne sme vršiti, saj naj bi jih zavodi opravljali sami.

Pirnatova je govorila je tudi o predolgih čakalnih dobah, kar naj bi MNZ že urejalo preko sistema e-naročanja, nekateri javni zdravstveni zavodi pa naj bi na Zavod za zdravstveno zavarovanje pošiljali varljive podatke.

Jelka Godec: To ni stvar levice ali desnice
Jelka Godec je ponovno poudarila: “Ne gre za linč!” Nato je nadaljevala, da bi se morali na levem in desnem političnem polu poenotiti glede korupcije, preko katere se posamezna podjetja okoriščajo z davkoplačevalskim denarjem.

Boris Štefanec: Premalo se sliši kaj komisija objavlja
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec je uvodoma poudaril, da so nekatere ugotovitve KPK v javnosti premalo znane.

Še vedno se ugotavlja, da obstaja tveganje v dejstvu, da tisti pacient, ki je pregledan pri zasebnem izvajalcu, ki dela tudi v javnem sektorju, potem v javnem sektorju pride veliko prej na vrsto, kot če bi prišel po pomoč samo v javni sektor,” je povedal Štefanec.

Glede pomanjkanja strokovnega osebja je povedal, da se v Sloveniji ne kadruje glede na znanje in izkušnje, potrebne za prosta delovna mesta. “Vodstvene pozicije pogosto zasedajo zdravniki, ki vodstveno delo opravljajo poleg zdravniškega,” je dejal Štefanec, in dodal, da “je verjetno težko dobro opravljati delo zdravnika in hkrati še voditi določeno ustanovo”.

Povedal je, da je nabava medicinske opreme problematična v primeru, ko svetovni proizvajalec preko posrednikov v eni izmed zahodnoevropskih držav (npr. Italiji) uradnemu zastopniku, ki ima sedež v Sloveniji, opremo proda za skoraj enkrat višjo ceno, kot jo izdelek dosega na svetovnem trgu. Razlika pri posredniku s sedežem v zahodni Evropi ustvarja sklad sredstev, ki se nato porabi za donacije bolnišnicam v Sloveniji, za kritje udeležbe zdravnikov na kongresih, za izplačila potrebnih raziskav v zdravstvu, za nakazila zdravnikom za njihov trud itd.

Alenka Bratušek: Očitno ni problem pogrešati milijona ali dveh
Nekdanja premierka Alenka Bratušek se je v začetku obregnila na komentar Metoda Mezka iz Združenja zdravstvenih zavodov, da naj bi bilo slovensko zdravstvo premalo financirano, pri čemer je poudarila, da se problema korupcije ne sme “minimizirati”. “V zdravstvu se vrtijo ogromne količine denarja, praktično polovica proračuna, in očitno ni problem pogrešati milijona, dveh, treh,” je bila ostra Bratuškova.

Brigita Čokl: Zamejska podjetja izčrpavajo slovensko zdravstvo
Javnost je pred časom pretresla nepričakovana izpoved Brigite Čokl, v. d. direktorice ljubljanskega kliničnega centra, v državnem zboru. V svojem pričevanju je razkrila, da obstaja v zdravstvu (še posebej pri nakupu zdravstvene opreme) široko razvejana korupcijska mreža z izvorom v zamejstvu.

Zamejska lobistična mreža naj bi iz slovenskega zdravstva, in sicer preko podjetij v zamejstvu, “počrpala” na milijone evrov. Prvo podjetje, ki ga je omenila, je bilo podjetje KB 1909, katerega lastniki so tudi lastniki Mladine, njene navedbe zamejskih organizacijah pa so potrjevale tudi finančne transakcije, ki jih je razkril Supervizor.

Ž. K.