“To je ekspozitura Udbe v zamejstvu.” Izdala jo je v. d. direktorice UKC Čoklova …

Brigita Čokl, v.d. direktorice UKC Ljubljana. Časnik Mladina. Foto: STA

Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) med Slovenci v Italiji še danes velja za eno najbolj vplivnih organizacij, ki posredno nadzoruje večji del finančnega toka med matico in zamejstvom. Njen predsednik je Rudi Pavšič. Prav pod okriljem SKZG je dolga leta delovala znamenita udbovska organizacija SAFTI, njena naslednica pa je podjetje KB 1909. Podjetje, ki ima v lasti tudi Mladino.

Prejšnji teden smo objavili posnetek seje Komisije za nadzor javnih financ, na kateri je v. d. direktorice UKC Ljubljana Brigita Čokl razkrila široko korupcijsko mrežo iz zamejstva, ki siromaši slovensko zdravstvo. Lobisti iz zamejstva naj bi po njenih besedah bili “zelo zelo dobro organizirani”, pogledati pa je po njenem potrebno le voditelje zamejskih organizacij – in že imamo imena, vpletena v mafijske posle.

Očitki pa so bili res hudi. Da ti ljudje nikoli ne odnehajo, je pojasnjevala direktorica. Če ne uspejo pri direktorjih, se obrnejo na Urad za zamejce, če tudi tam niso uspešni, pa na predsednika vlade oz. predsednika države. Kmalu po koncu seje se je sicer direktorica Čoklova poskušala povleči nazaj, menda se je nekaterim iz zamejstva za izdajo celo opravičevala. Toda dejstva o zamejskih organizacijah, ki jih je navedla Čoklova, potrjujejo tudi finančne transkacije, ki jih odkriva Supervizor.

Kdo v resnici izčrpava slovensko zdravstvo?
Lastniki Mladine oz. podjetje KB 1909 se je prepoznalo kot tisto prvo podjetje, na katerega naj bi s prstom pokazala direktorica Čoklova. Takoj po objavi našega članka, kjer tega podjetja sploh nismo neposredno omenili, so namreč zahtevali popravek, češ da oni niso vpleteni v te lobistične zgodbe izčrpavanja slovenskega zdravstva.

Njihov popravek smo sicer v skladu z zakonom tudi objavili, četudi je bil sam po sebi precej zavajajoč. V popravku so se namreč sklicevali le na podjetje KB 1909, zamolčali pa drugo svoje podjetje, to je Mark Medical, ki je tudi – po podatkih Supervizorja – od leta 2003  iz slovenskih bolnišnic počrpal kar 196 milijonov evrov.

Se še spomnite Udbovskega Saftija? “KB 1909 je njegova naslednica”
“Družba KB 1909 je bila svoj čas izredno uspešna. Z vsemi podjetji, ki jih je imela v lasti, je letno naredila milijonski promet, prav tako izreden dobiček. Družba je pred dvema letoma zašla v velike likvidnostne težave,” pojasnjuje naš vir iz zamejstva, ki odlično pozna vse mafijske posle med zamejstvom in matico. “Tole spominja na zgodbo, ki jo še pomnimo – KB 1909 je naslednica zloglasnega Saftija, podjetja zamejskih Slovencev, ki je bilo takoj po osamosvojitvi prav tako vpleteno v različne gospodarske afere v Sloveniji,” še poudarja vir iz zamejstva.

Družba KB 1909 je seveda naklonjena levici in povezana s starimi jugoslovanskimi političnimi mrežami, kar se je pokazalo tudi pri njihovem angažiranju, ko je bilo potrebno reševati Mladino. KB 1909 je torej le “nova preobleka” družbe Safti, ki je svoj zlom doživela pred več kot petnajstimi leti. Kot pravi naš dobro obveščeni vir iz zamejstva, je to podjetje sedaj “nova ekspozitura Udbe v zamejstvu”, tudi ta je – kot predhodnik Safti – pod vplivom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ).

Spomnimo. Safti je bila finančna družba italijanskih zamejcev, nad katero je v času po drugi svetovni vojni nadzor prevzela Udba. Podjetje je bilo uradno pod okriljem SKGZ, propadlo pa je pred več kot petnajstimi leti – ob istem času, ko je propadla Tržaška kreditna banka, potem ko je italijanska finančna policija poostrila nadzor nad njo.

SKGZ je strogo zavračala vse očitke, da naj bi bila družba Safti vpletena v kakršne koli slovenske afere. Vse afere Udbovskega Saftija so imenovali kot “neupravičeni poskus diskreditiranja SKGZ”, bojda zato, ker so nekateri vodstveni člani SKGZ bili tudi v vodstvu podjetja Safti.

“Naključja”, ki so sledila propadu Saftija, so nakazovala jasno povezavo med družbama Safti in KB 1909. Boris Perić je bil “šef” in član uprave KB 1909. Prav ta Perić je bil nekoč direktor družbe Proinvest – ta pa je spadala pod perut Saftija. Sicer pa gre omeniti, da je bila struktura Saftija zelo podobna – domala identična – strukturi, ki jo ima danes KB 1909: v ospredju je farmacevtska dejavnost, tukaj so tudi tehnološka, nepremičninska in živilska podjetja.

In še na kratko o Mladini …
“Mladina ne obstaja zaradi kakršnega koli gospodarskega interesa,” pravi naš vir. Namen je obračati denar in poskrbeti za tiste ljudi, ki jim je bilo nekaj obljubljeno, še pojasni in ob tem dodaja: “Pozabite na naključja – v tej zgodbi jih ni.”

Pahor ne zanika lobističnih stikov
Ker so obtožbe o mafijskih poslih, ki jih je izrekla direktorica Čoklova, vodile do samega predsednika Pahorja, smo pričakovali, da bo predsednik sam pojasnil svojo vpletenost. Toda šele na naša neposredna vprašanja glede lobističnih stikov in zahtev s strani zamejskih organizacij so nam iz njegovega kabineta odgovorili, da se predsednik v skladu z izvrševanjem svojih pristojnosti srečuje s predstavniki zamejstva ob različnih priložnostih, o čemer “vselej obveščamo tudi javnost”.

Še bolj formalističen pa je njegov odgovor glede lobističniih stikov, ki jih “prijavi v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.” Žal nam iz kabineta predsednika republike niso odgovorili, kaj je zamejskim organizacijam, ki so lobirale pri njem, obljubil in kaj konkretnega je naredil, da bi udejanil želje zamejcev. Kakor koli – medtem ko je predsednik republike vsaj poskušal pojasniti svojo vpletenost v obtožbe Čoklove, pa predsednik vlade Miro Cerar še vedno molči.

Zmedena Štefanečeva KPK
Kaj narediti z zelo hudimi obtožbami, pa se še vedno sprašujejo pri Borisu Štefanecu oz. protikorupcijski komisiji. Če smo lahko včasih Štefaneca, ko je suvereno razlagal o korupciji tega ali onega, hitro opazili v javnosti, je v primeru UKC nekoliko zadržan.

“Komisija vodi postopek v zvezi z vsebino, ki je omenjena v članku,” so precej suhoparno zapisali na KPK. Kot pojasnjujejo, gre “za preiskavo na sistemski ravni, v okviru katere bo komisija preverila tudi omenjene navedbe in se nato odločila, ali bo omenjeno zadevo obravnavala individualno ali v okviru sistemske preiskave”. Če je torej prav razumeti njihovo sporočilo, niso povsem prepričani, ali sta predsednik vlade in republike v afero vpletena le kot del sistemske korupcije ali pa ju bodo obravnavali individualno.

Anja Dangubič