fbpx

Direktorica Akosa Tanja Muha priznava, da se je sestajala s predstavniki podjetja Huawei, na KPK pa opozarjajo, da niso prejeli zapisa o lobističnem stiku!

Direktorica AKOS-a Tanja Muha (Foto: STA)

V uredništvo Nova24TV smo prejeli informacijo, da naj bi se Tanja Muha, direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Akos), ki ureja in nadzira trg elektronskih komunikacij, upravlja in nadzira radiofrekvenčni spekter v Sloveniji, opravlja naloge na področju radijskih in televizijskih dejavnosti, ureja in nadzira trg poštnih storitev in storitev železniškega prometa v Sloveniji, dobila na kosilu s predstavniki kitajskega tehnološkega podjetja Huawei. Ker nas je vir opozoril na morebiten konflikt interesov, smo na direktorico agencije naslovili novinarsko vprašanje okrog srečanja in ta nam je potrdila, da se je na prošnjo podjetja Huawai v Sloveniji dvakrat sestala z njimi na sedežu agencije. Kljub temu, da ta trdi, da lobistične stike prijavlja, na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) pojasnjujejo, da niso prejeli zapisa o lobističnem stiku med navedenim organom in interesno organizacijo. 

Ob informaciji okrog kosila se marsikdo na tem mestu povpraša, če je bil morda tukaj prisoten morebiten konflikt interesov. V odgovoru na novinarsko vprašanje je direktorica Akosa poudarila, da v tem primeru konflikta interesa naj ne bi bilo. “Leta 2019 ter januarja letos sem predstavnike podjetja Huawai v Sloveniji na njihovo prošnjo sprejela na dveh sestankih na sedežu agencije, na katerih sem jim predstavila pristojnosti agencije v zvezi z uvajanjem novih mobilnih tehnologij. Dejstvo je, da agencija podeli frekvence za mobilne tehnologije tehnološko nevtralno in skladno z zakonodajo, ki jo morajo spoštovati tudi operaterji, ki omrežja gradijo,” je poudarila direktorica in ob tem dodala, da agencija ni odločevalec oziroma ne določa obveznosti, ki se tičejo zagotavljanja nacionalne in kibernetske varnosti. “Huawai tudi ni operater, ki bi bil zainteresiran za pridobitev frekvenc na javnem razpisu z javno dražbo. Iz navedenega izhaja, da konflikta interesa ni bilo.”

Preberite več:

Obenem je direktorica v odgovoru še poudarila, da so njena vrata na agenciji odprta vsem deležnikom oz. zainteresirani javnosti, ki lahko vedno zaprosijo za sestanek in se dogovorijo za termin. “Prav tako za vse sestanke na agenciji velja, da jih prijavljam KPK, če gre za lobiranje. Predstavnike podjetja Huawei (ne iz slovenske izpostave) sem sicer srečala tudi v začetku leta 2019 na svetovnem kongresu mobilne telefonije v Barceloni (tako kot tudi druge razstavljalce na tem kongresu) ter na obisku Kitajske, ki ga je organiziralo združenje evropskih regulatorjev elektronskih komunikacij BEREC.”

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) nasprotje (tudi navzkrižje, konflikt) interesov definira kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. “Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.” Za ugotovitev nasprotja interesov po navedbah KPK namreč zadostuje že videz, da hkratno opravljanje določenih funkcij ali nalog vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog tega posameznika. “Ustvarjanje videza, da določena okoliščina vpliva na korektno opravljanje javnih nalog, mora temeljiti na realnih oziroma opredmetenih (pred)postavkah, povezanih z dejanskimi pristojnostmi uradne osebe v konkretnem primeru.”

KPK pojasnjuje, da zapisa o lobističnem stiku ni
11. člen Statuta Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, v drugem odstavku navaja, da mora biti direktor agencije pri izvajanju svojih pristojnosti na področju regulatornih in strokovnih aktivnosti samostojen in neodvisen. Glede na to, da poslanstvo Akosa med drugim predstavlja zagotavljanje učinkovitega razvoja komunikacijskih omrežij in storitev v korist prebivalcev in poslovnih subjektov Slovenije, spodbujanje konkurence, zagotavljanje enakopravnega delovanja operaterjev elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, si najverjetneje nihče ne želi, da bi delovanje v kakršnemkoli segmentu potekalo v nasprotju tega. Ker pa je Muha potrdila, da se je sestala s predstavniki Huawei, a se ti po njeno naj ne bi sestali z njo z namenom, da bi nanjo vplivali, je smiselno opozoriti na to, kaj lobiranje sploh je.

Lobiranje po navedbah KPK predstavlja izvajanje vplivanja, ko poskuša posameznik (lobist) vplivati na odločitev odločevalcev (lobirancev), ki so aktivni na področju oblikovanja in sprejemanja zakonodaje ter javnih politik, in pri tem to počne nejavno in v interesu neke interesne organizacije.

Foto: STA

KPK je 5. decembra 2010, ko so začele veljati zakonske določbe o lobiranju, ki prvič v Republiki Sloveniji urejajo minimalne pogoje za transparentnost in nadzor lobistične dejavnosti, vzpostavila register lobistov. Na tem mestu je tako zelo zanimiv odgovor KPK, kjer ti na vprašanje, ali je gospa Muha prijavila lobistični stik in kdaj odgovarjajo, da Komisija ni prejela zapisa o lobističnem stiku med navedenim organom in interesno organizacijo. Ob tem pa so še dodali, da se vsi prejeti lobistični stiki ažurno javno objavljajo v aplikaciji Erar.

Pred obiskom ameriškega zunanjega ministra Mikea Pompea v Sloveniji je prišla v javnost informacija, da bo v pogovorih pozornost namenjena področju varnosti telekomunikacijskih omrežij naslednje generacije 5G in podpisu skupne izjave med ZDA in Slovenijo glede tega. Znano namreč je, da Američani v zvezi s tem poudarjajo, da je nujno, da dobavitelji niso odvisni od nedemokratičnih vlad. Čeprav v zvezi s tem ni bil izrecno omenjen kitajski Huawei, je ameriški predsednik Donald Trump v preteklosti že večkrat dal vedeti, kdo je tisti, ki predstavlja trn v peti.

Sara Kovač