fbpx

Totalitarizem, ki je pustil v družbi hude posledice – 17. maja se spominjamo žrtev komunizma

Morišče pod Krenom. (Foto: STA)

“Mislim, da so za našo preteklost važni tudi takšni simbolični akti. Spomnimo na spravo v Kočevskem rogu, postavitev in ureditev raznih grobišč, vsekakor pa se moramo zavedati, da ena diktatura ki traja 45 let, kot je bil komunizem, pusti v ljudeh hude sledi in posledice, ki so še danes vidne,” je ob razglasitvi 17. maja kot dneva spomina na žrtve komunizma v oddaji Tema dneva povedal ena od žrtev komunizma Franci Kindlhofer, nekdanji interniranec otroškega taborišča Petriček.

Vlada je 17. maj v Sloveniji razglasila kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Pri tem je izhajala iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih, in sledila naporom za preprečitev ponovitve najbolj tragičnih dogodkov iz naše zgodovine. V obrazložitvi sklepa so med drugim zapisali, da je veliko teh, ki so se v kakršnikoli obliki uprli komunističnemu sistemu in enoumju, utonilo v pozabo. In čeprav je Slovenija sprejela določene ukrepe tranzicijske pravičnosti, do zdaj še nismo obeleževali dneva, s katerim bi počastili smrtne in druge žrtve komunizma v Sloveniji.

Izidi zadnjih volitev so pokazatelj tega, da mnogi ne poznajo naše preteklosti
Slovenija je bila leta 1991 ustanovljena na temelju obsodb vseh totalitarizmov in tudi na temelju obsodb zločinov komunizma. Najverjetnejši novi mandatar Robert Golob pa je v odzivu na vladno odločitev dejal, da bomo očitno morali imeti 9. maj, dan zmage, bolj pogosto, da se bomo spominjali, kaj je resnica. V Levici so v znak kritike opozorili, da želi vlada s temi potezami stranke desnice “zapletati v večne kulturne boje, ki nimajo nikakršne povezave s težavami današnjega dne”, s čimer pa se ne strinja gost oddaje Tema dneva, Franci Kindlhofer, ki meni, da so taki simbolični akti za slovensko preteklost pomembni, “spomnimo na spravo o Kočevskem rogu, postavitev in ureditev raznih grobišč, vsekakor pa se moramo zavedati, da ena diktatura, ki traja 45 let, kot je bil komunizem, pusti v ljudeh hude sledi in posledice, ki so še danes vidne”. Zadnje volitve so bile po njegovem mnenju primer, da vsak, ki zagovarja levico, poskuša to preteklost izključiti iz slovenskega političnega življenja, kar je pokazal tudi izid zadnjih volitev. Mnogi ljudje slovenske preteklosti ne poznajo, bodočnost pa gradijo na oblakih, “preteklost mora biti v glavah državljanov prisotna, da lahko gradijo na osnovi preteklosti. Obsojati moramo ideologijo samo, ideologije, ki so rodile diktaturo, to moramo obsoditi. Drugače je z ljudmi, ki si časa, v katerem živi, ne more izbrati, ampak se mu mora prilagoditi, in zavedati se moramo, da vsak človek ni junak in s tem tvegal svoje življenje ali življenje svoje družine, doseči moramo konsenz”, meni Kindlhofer.

“Sprava ni več mogoča, tista sprava, ki jo je insceniral Milan Kučan v Kočevskem rogu, je le poskus pomesti zadev pod preprogo. Od tega je minilo 30 let, tistih akterjev, ki bi se lahko spravili, ni več, tudi sam se ne smatram kot žrtev komunizma, žrtev je bila moja mama. Življenje komunističnim žrtvam ni bilo vzeto, kot pravi slovensko sodstvo, to je bila morija, ubijanje in navaditi se moramo pravih besed za dejanja, ki so bila storjena,” je prepričan Kindlhofer. Dejanja preteklega režima se po njegovem mnenju pri nas želi zaviti v celofan. Mnogi ljudje, ki so bili v tistem času mladi, so drugače razumeli tudi tisti čas.

17. maja 1945 se je začel pokol, zaradi katerega je Slovenija plačala visok krvni davek
“O zgodovini v Sloveniji imajo vedno največ povedati ljudje, ki niso strokovnjaki,” je za Nova24TV glede dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja in kritik, ki se v luči tega pojavljajo predvsem na strani bodoče koalicije, kritično dejal profesor zgodovine, novinar in urednik Tino Mamić. “Zveza tako imenovanih borcev, politiki, pa tudi zadnji vaški pijanček, oni vedo vse o zgodovini med letoma 1939 in 1946.”

Tino Mamić, profesor zgodovine in odgovorni urednik Tednika Domovina (Foto: STA)

Mamić pravi, da bi zelo rad slišal iz ust strokovnjaka, kaj konkretno je narobe z dnevom spomina na dan, ko se je začel največji pomor Slovencev v zgodovini. 17. maj 1945 se je namreč po Mamićevih besedah začel pokol, zaradi katerega ima Slovenija višji krvni davek zaradi druge vojne kot Italija in Avstrija. “100 tisoč nepokopanih ljudi po gozdovih in jamah je Slovenijo spremenilo v največje neoznačeno pokopališče v Evropi.”

Antifašizem je hrana komunistov
Kindlhofer je prepričan, da je terminologija pri nas popolnoma napačna, saj v svetu govorimo o desni in levi politiki v smislu demokracije, “tisti, ki zagovarja levo politiko, zagovarja socialno plat življenja, medtem ko desna stran bolj zagovarja tradicijo, to sta zdrava pola, ki se med seboj borita za oblast”, je pojasnil in dodal, da pri fašistih in komunistih ne moremo govoriti o levih in desnih, saj gre za absolutiste, ki ne poznajo demokracije. Dokler živimo v demokraciji, nekaj komunistov ni škodljivih, se pa nevarnost pojavi, če pridejo na oblast, saj “nikjer na svetu ni komunistična stranka na oblast prišla na demokratičen način, ker so vedno v manjšini, najprimernejši čas za to je čas vojne, našim komunistom zamerim to, da so čas vojne, ki je bil že tako hud za ljudi, izkoristili za okupacijo. Ko je Stalin sklenil pakt s Hitlerjem, je vsem vzel orožje in bili so nemočni, saj se noben komunist ni smel upreti Hitlerju. Pri nas je antifašizem prisoten, ker je bila to glavna hrana komunistov, kisik komunistov”.

Golob nima nobenega občutka za slovensko preteklost
Tanja Fajon kot zunanja ministrica je po Kindlhoferjevih besedah Golobov signal, da “nima nobenega občutka za slovensko preteklost in do tega, kar naše ljudi teži, kje so problemi, pogosto govorimo o politični higieni in stvareh, ki jih politik ne sme početi kot vzor državljanom. Politik lahko pošilja pozitivne ali negativne signale, zato so mediji in javnost ‘psi čuvaji’, ki pazijo na to. Fajonova se v javnosti priklanja zločincu, človek upravičeno smatra, da je ona pristaš tega oziroma zagovarja to, kar je storil zločinec”, je dejal Kindlhofer, ki je prepričan, da je Fajonova kompromitirana in da kot taka ne more biti vzor mladim, kar pa se tiče komunizma v Sloveniji, se opre na dejstvo, da imamo v Sloveniji polno simbolov komunizma, ki ne pustijo, da gremo naprej in se še vedno oziramo na to.

Milan Kučan je v Kočevskem rogu insceniral spravo.

Letos so predsedniške volitve pomembne ravno zaradi premagovanja naše preteklosti, meni Kindlhofer. Parlament po njegovem mnenju ni najboljše mesto za to, saj je njegova glavna naloga, da dela v dobro ljudi, “predsednik pa je nekaj drugega, že po ustavi je nevtralna oseba, je tisti, ki išče poti iz dileme, kdo so bili zločinci, kaj je bilo prav in kaj narobe v preteklosti. Od državljanov bi moral te nevarnosti eliminirati in osmisliti sožitje”. Volivce, ki so bili pri zadnjih volitvah premalo kritični, je Kindlhofer pozval, naj premislijo znova in dajo glas tistemu, ki bo pokazal dovolj razuma, ki ne bo govoril, da je odprt na vse strani, ampak bo poskušal zbližati vse na podlagi spoštovanja in olike.

Tanja Brkić