Penolog Petrovec skupaj s Ksenijo Horvat neusmiljeno tolkel o desnici: Niti ne trudijo se več igrati znanstvenikov!

Ksenija Horvat je v oddaji Intervju na RTV gostila slovenskega penologa, dr. Dragana Petrovca, ki ga je predstavila kot mednarodno avtoriteto na svojem področju, čeprav ga mednarodni kolegi, po lastnem priznanju, v vseh teh letih niso kaj preveč upoštevali. V intervjuju se je tudi pritožil, da sovražni govor producira le desnica in namigoval na to, da so bili nasilni protesti 5. novembra lani organizirani kar s strani desnice.

Slovenski penolog, čigar avtoriteta na področju penologije je izjemno vprašljiva, z ozirom na to, da je znan po tem, da je institucije, namenjene kaznovanju, vse življenje želel spremeniti v neke vrste klubov, društev, da ne rečemo hotelov, kjer ob tem, da spiš, pač še hodiš na socio – psihološke terapije (ob tem pa mu mednarodna skupnost v neto smislu vse do danes ni nič kaj navdušeno sledila), Dragan Petrovec, se na četrtem programu nacionalke sploh ni trudil, da ne bi namesto znanstvenika izpadel ideozof.

V podkrepitev trditvi, da gre za ideozofa, ne znanstvenika (sestavljanka ni moja, ampak od Jacquesa Maritaina in pomeni znanstvenike in filozofe, ki ne gledajo vse stvarnosti, take kot je, ampak jo gledajo v oklepaju), navajamo nekaj indicev iz samega intervjuja:

1. Sovražni govor vidi kot večji problem kot nasilje, saj kaže jasne tendence, da bi ga rad penaliziral, pri čemer tudi ni jasen, kako bi ga definiral.
2. Medlo, med vrsticami, lahko preberemo, kako bi ga definiral. Brez težav je namreč trdil, da sovražni govor producira le desnica, namigoval na to, da so nasilni protesti bili organizirani kar s strani desnice, prikimaval pristrani gostiteljici, ko se je čudila, zakaj so organi pregona ščitili predstavnike oblasti (Ker je bilo napovedano nasilje proti oblastnikom?), članke v Demokraciji in izjavo Mahniča enačil z (neo)nacizmom, Izbrisane primerjal s povojnimi poboji – teh milijonkrat zlorabljenih puhlic, ki krožijo po osrednjih medijih, je bilo cel kup. Ti so očitno tudi Petrovčevo edino čtivo, na podlagi katerega razmišlja o slovenski politični situaciji.
3. Za Petrovca je grozen podatek, da je bila kot prva za dosmrtno kazen predlagana ženska. Že samo to, četudi bi odmislili, da je Petrovec skozi vso oddajo ponavljal puhlice osrednjih medijev o Janši in desnici, mora biti dovolj, da se vidi, da gre za ideozofa, ne znanstvenika.
4. Petrovec se je spraševal: “Prva ženska, drugi Kitajec. Bo tretji čefur?” Iz tega, da sta bila prva za dosmrtno kazen predlagana ženska in Kitajec, je Petrovec sklepal, da gre za seksizem in šovinizem v ozadju. Še en jasen indic, da gre za ideozofa, ne za znanstvenika.
5. Petrovec je za Ig, ženski zapor, v katerem je deloval v 70 – ih in tam sodeloval v anarho – liberalnem ekserimentu, dejal, da ni več tako demokratičen kot je bil, a je v primerjavi z večino evropskih zaporov še vedno najbolj demokratičen. Ta vzorec, da je vedno bil in da še je proti toku in te nacionalka predstavlja kot avtoriteto na področju le zato, ker si proti toku, se Petrovcu nenehno ponavlja. Glede eksperimenta je sporen cel kup stvari, dovolj pa je že to, da ženske po navadi ne zagrešijo najtežjih zločinov in svojo agresivnost manjkrat manifestirajo v praksi. Ženske in ženski zapori ne morejo biti paradigmatični primeri za penologijo, še zlasti pa, ko gre za osamljen primer ali le nekaj primerov. Tudi interpretacije, kaj naj bi eksperiment pravzaprav pokazal, niso nedvoumne.
   
6. Petrovec trdi, da smo v trenutku, ko smo uvedli dosmrtno kazen, bili edina država na svetu, ki je dotlej ni imela in da smo jo uvedli brez potrebe. Kar je arbitrarno in ni nedvoumno. Arbitrarno je v smislu, da moraš verjeti v Petrovčev anarho – liberalni pristop v penologiji. Nedvoumno ni, ker je po njegovem lastnem priznanju večina držav to kazen že imela in jo še ima.
   

Za Petrovca vemo, da je v preteklosti desničarje znal imenovati tudi drhal. Ničesar podobnega nikoli ni rekel za levičarje, za kakšno Antifo, za kakšne BLM. Kot smo videli, je zagovornik teorije zarote, da je nasilje povzročila desnica, navkljub mnogim indicem, da je sodelovanje kolesarjev in osrednjih medijev vodilo v nasilje, ki ga je, navsezadnje, nazadnje napovedal tudi Jaša Jenull.

Gre za izrazitega ideozofa in agitpropovca, za še enega od akademikov na poklic, kontroverznega znanstvenika, ki je kontroverzen zaradi svojega anarho – liberalnega pristopa do penologije, ki ni nič druga kot uporništvo brez razloga, plavanje proti toku. In avtoriteto mu nacionalka priznava zato – ker je proti toku.

Aleš Ernecl