fbpx

Novih 10 tisoč neprofitnih stanovanj za mlade v naslednjih desetih letih: Zagotovitev doma kot eden ključnih pogojev za oblikovanje družine

Foto: Pixabay

V Mladinskem svetu Slovenije (MSS) si na področju stanovanjske problematike prizadevajo za medresorsko delovanje in sodelovanje vseh družbenih akterjev, ki lahko prispevajo k izboljšanju razmer za mlade. Prizadevajo si za razvoj dolgoročno naravnane in usklajene politike, ki bo ustrezala potrebam mladih in jim omogočila uspešno osamosvajanje. Zavedati se moramo namreč, da je stanovanjska politika pogosto tista, ki mlade “odžene” iz naše države, saj jim druge države poleg boljših pogojev zaposlitve nudijo tudi ugodne možnosti za najem, nakup ali gradnjo stanovanj. Medtem pa v Mladi Sloveniji menijo, da je zagotovitev lastnega doma, eden od ključnih pogojev za oblikovanje družine, pri čemer so mnenja, da mora biti poseganje države v to problematiko subsidiarno omejeno. Težave s stanovanjsko politiko se je tokrat lotil tudi minister Andrej Vizjak, ki želi v naslednjih desetih letih zagotoviti deset tisoč novih stanovanj. 

Stanovanjska problematika mladih je sklop izzivov, ki jih prinaša osamosvajanje mladih od staršev in se nanašajo na oblikovanje lastnega gospodinjstva, kar vključuje tudi iskanje prostora za bivanje – stanovanja. “Bivanjska problematika mladih v veliki meri temelji na stanovanjski problematiki, ima pa širši pomen, saj vključuje tudi druge vidike bivanja, predvsem dostopnost infrastrukture, ki je pomembna za vsakodnevno življenje mladih,” poudarjajo na Mladinskem svetu Slovenije.

Samostojno bivanje predstavlja eno ključnih točk osamosvajanja oziroma doseganja avtonomije mladega posameznika. Že dolgo razširjen pojav tako imenovanega podaljšanega otroštva oziroma odvisnosti mladih od staršev – tudi po vstopu na trg dela in po oblikovanju lastne družine, se v veliki meri kaže prav v stanovanjskih razmerah mladih. V Sloveniji namreč zelo veliko mladih živi pri svojih starših – statistike nas že več kot desetletje uvrščajo med države z zelo visokim deležem mladih, ki živijo pri starših. Povprečna starost mladih, ki se odselijo od staršev, v Sloveniji znaša 28,2 leti, medtem ko je ta starost v EU v povprečju le 26 let. Trend in podatki nakazujejo, da večina mladih najdlje ostaja pri svojih starših v državah južne Evrope. V to skupino spadata denimo Italija in Malta, mednje pa se uvršča tudi Slovenija.

Že v času prejšnje vlade je MSS opozarjal na problematiko stanovanj za mlade in izpolnjevanje koalicijske pogodbe (Foto: Twitter MSS)

Mladi so v izjemno veliki meri podvrženi negotovim oblikam zaposlitve, ta negotovost se pogosto nadaljuje tudi v trideseta leta. V Mladinskem svetu Slovenije menijo, da so brezposelnost, negotove zaposlitve in nizka plačila za delo, osnovni razlogi, da se mladi ne odselijo od staršev, zgrešena stanovanjska politika oziroma odsotnost le-te pa položaj mladih oziroma možnosti za osamosvojitev še dodatno bistveno poslabša.

Težava stanovanjskega trga v Sloveniji izvira iz lastniške strukture, ki jo imamo v Sloveniji. 93 odstotkov fizičnih oseb ima v lasti stanovanje, medtem ko je le 5 odstotkov stanovanj v javni lasti. V MSS menijo, da gre za precej neobičajno lastniško strukturo, ki je posledica stanovanjskega zakona iz leta 1991, na podlagi katerega so najemniki tako imenovanih družbenih stanovanj lahko odkupili stanovanja pod izjemno ugodnimi pogoji oziroma so bila ta stanovanja v kasnejših letih večinoma razprodana.

Takšna razprodaja pa je generaciji staršev omogočila dokaj ugodna stanovanja, medtem ko so se lahko tudi dokaj hitro osamosvojili. V današnjih časih pa je veliko teh stanovanj predmet najema. Predhodno, predvsem v 80-ih letih prejšnjega stoletja, je bila tudi gradnja stanovanjske hiše mnogo dostopnejša opcija kot je danes. Generacije, ki so se osamosvajale takrat, so imele zato bistveno boljše možnosti za pridobitev lastnih stanovanj, kot to velja za današnje.

Poudarjajo, da je za povprečnega mladega človeka in tudi za mnogo mladih družin, tržni najem pravzaprav edina možnost samostojnega bivanja. Tržni najem pa je drag, negotov, pogodbe se običajno sklepajo za eno leto ali manj, najemniki se že pri iskanju stanovanja srečujejo s številnimi ovirami, prav tako pa je pri tržnem najemu mnogo nezakonitosti, kršenj pravic najemnikov, ki mladim bivanje še dodatno otežujejo.

Pogosto se tudi dogaja, da se otroci sprva odselijo, kasneje pa se ob izgubi službe vrnejo k svojim staršem. Takšna negotovost pa jih zaznamuje in jih potisne na začetek karierne in osamosvojitvene poti zato v življenju nazadujejo. Mladi si nakup stanovanja izjemno težko privoščijo, ker so večinoma kreditno nesposobni, kar se nanaša predvsem na finančno oziroma materialno zaledje, ki je pogoj za najem kredita (delež vrednosti stanovanja, ki ga morajo sami kriti; redni in dovolj visoki prihodki). Zaradi že omenjenih negotovih razmer pa so seveda tudi skeptični do zadolževanja.

Zagotovitev lastnega doma kot pogoj za oblikovanje družine
V Mladi Sloveniji menijo, da je zagotovitev lastnega doma, eden od ključnih pogojev za oblikovanje družine. To je prvenstveno odgovornost in naloga vsake družine. Včasih pa mora predvsem pri reševanju prvega stanovanjskega vprašanja s takšnimi ali drugačnimi ukrepi na pomoč priskočiti država. “Njeno poseganje pa naj bo v skladu z načelom subsidiarnosti omejeno,” še poudarjajo.

Pri vprašanju stanovanjske problematike vlogo države prvenstveno vidijo pri tem, da ustvari okolje, v katerem bodo državljani do svojega doma lažje prišli sami. Naloga države je pripraviti ustrezne prostorske načrte in infrastrukturo, da bi lahko državljani in podjetja sami poskrbeli za primerne bivalne rešitve. Država naj s posebnimi stanovanjskimi davčnimi olajšavami podjetja spodbuja h gradnji kadrovskih stanovanj za njihove zaposlene. Možnost gradnje in začasnega oddajanja neprofitnih stanovanj vidijo kot le časovno omejen ukrep socialne politike, dokler se materialni položaj posameznika ne izboljša. “Neposredno poseganje države v nepremičninski trg sicer vidimo zgolj kot zadnjo možnost za reševanje stanovanjskih problemov,” so še dodali.

Kot je dejal minister za okolje Andrej Vizjak, bi v desetih letih lahko zagotovili dodatnih 10 tisoč stanovanj, kolikor znašajo potrebe prosilcev za neprofitno stanovanje. Pri MSS poudarjajo, da bi to število bilo veliko višje, če bi bili razpisi za neprofitna stanovanja odprti za vse.

Ogromno težav je bodočim najemnikom povzročil Airbnb, Vizjak pa je optimističen in verjame v oddajo praznih stanovanj skozi javno najemniško službo
Dodatne težave na stanovanjskem trgu pa v zadnjih letih v turistično zanimivih krajih povzroča kratkoročno oddajanje stanovanj turistom preko spletnih platform, kar ponudbo stanovanj za prebivalce še dodatno znižuje. S prihodom koronavirusa pa so se v tem trenutku soočili lastniki stanovanj, ki jih kratkoročno oddajajo preko Airbnb. Vizjak si zato še v letošnjem letu prizadeva za ustanovitev javne najemniške družbe, s katero bi poskusili lastnike prepričati v oddajo praznih stanovanj, ki bi jih lahko oddajali preko javne najemniške službe. “Ocenjujemo, da je v Sloveniji 20 odstotkov stanovanj nezasedenih. Samo v Ljubljani je po ocenah teh stanovanj okoli 25 tisoč,” je o potencialu javne najemniške službe dejal Vizjak.

Minister Andrej Vizjak se je za razliko od prejšnje vlade resneje lotil stanovanjske problematike (Foto: STA)

“Mladinski svet Slovenije pozdravlja vse zakonodajne spremembe, ki bi mladim olajšala poti do primernega doma in posledično osamosvajanja in ustvarjanja družine,” pravi predsednik MSS, Miha Zupančič. Pozdravljajo tudi namero o izgradnji desettisočih novih stanovanj in si želijo, da bi ta stanovanja prišla tudi do mladih, ki jih glede na stanje zelo potrebujejo. “Naša želja in pričakovanja so, da bi MSS s svojim znanji in mnenji lahko prispeval pri iskanju ključev za spodbujanje dostopnosti teh stanovanj mladim,” so še poudarili.

Predsednik MSS Miha Zupančič (Foto: Facebook)

Načrtovanje družine
Ureditev stanovanjske problematike je eden od pomembnih mejnikov na poti osamosvajanja mladih. Podobno kot menijo v Mladi Sloveniji, pa so tudi v MSS mnenja, da ima neurejeno stanovanjsko vprašanje velik vpliv na načrtovanje družine. Dejstvo je, da si povprečen mlad človek, ki se preživlja z lastnim delom, ne more kupiti stanovanja, zelo težko pa tudi plačuje (tržno) najemnino, kar ga močno omejuje pri načrtovanju družine. Reševanje stanovanjskega vprašanja pomembno vpliva na zasebno življenje in z njim povezane odločitve mladih za partnerstvo in družino, kar prinaša tudi dolgoročne posledice.

Foto: Pixabay

Medtem ko je nekatere ukrepe minister Vizjak že predlagal v novem zakonu, pa v MSS poudarjajo še določene smiselne točke v prenovi zakona, ki se bo pripravil do konca letošnjega leta. Poudarjajo, da bi morali biti mladi iskalci stanovanj prioritetna skupina, razvoj stanovanjske politike bi moral temeljiti tudi na lokalni ravni. V nadaljevanju si želijo bistvenega povečanja števila najemniških stanovanj, vzpostaviti bi bilo potrebno sistemske vire financiranja najemnih stanovanj, država pa bi morala prevzeti poroštvo za tiste, ki se prvič srečujejo z iskanjem stanovanja.

Več pravic najemnikom – nižji davki najemodajalcem
V možni prenovi zakona bi si na MSS želeli omogočiti večje pravice najemnikov in jim ponuditi najem s kasnejšo možnostjo odkupa. V nadaljevanju bi radi omejili oddajo stanovanj turistom in kot je že predlagal tudi predsednik strateškega sveta Ivan Simič, razbremenili najemodajalce z nižjim davkom. 

Na temo težav s stanovanjsko problematiko mladih smo naslovili novinarska vprašanja tudi na ostale mladinske organizacije: ŠOU, SDM, Mladi Forum SD, ŠOUP. Odziva z njihove strani zaenkrat še ni bilo, če pa bomo odgovore prejeli, jih bomo tudi objavili.

Sara Rančigaj