Poslanci državnega zbora so sprejeli novelo Zakona o pravilih cestnega prometa, ki opredeljuje nižje kazni za prehitro vožnjo in višje kazni za uporabo telefona med vožnjo. Zvišujejo pa se tudi globe za kršitev prepovedi ustavljanja ali parkiranja na označenem mestu za invalide. Kot novost na naše ceste pa prihaja uredba, ki bo na posebej označenih križiščih dovoljevala zavijanje desno pri rdeči luči. V Agenciji za varnost prometa ob sprejemu nove zakonodaje še posebej opozarjajo voznike na upoštevanje predpisov, še posebej pa na prekoračitev hitrosti in na tveganja pri uporabi mobilnega telefona med vožnjo. “Vozniki motornih vozil morajo vedno voziti skladno s cestnoprometnimi predpisi in pravili, ob doslednem upoštevanju razmer na cesti in hitrost prilagoditi tem,” so ob sprejemu nove zakonodaje opozorili na AVK.
Novela zakona opredeljuje nižje kazni za prekoračitev hitrosti, in sicer pri omejitvi hitrosti 50 km/h v naselju, znižujejo pa se tudi pri omejitvi 90 km/h ter na hitrih cestah in na avtocestah. Nižje kazni bodo razveselile voznike, kar pa lahko po drugi strani predstavlja višjo stopnjo tveganja prometnih prekrškov in nevarnosti za udeležence v cestnem prometu. Na agenciji za varnost v prometu so nam pojasnili, da se je med 1. januarjem in 8. aprilom 2021 po trenutno dostopnih začasnih podatkih na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 514 prometnih nesreč. Glede na minulo leto, ko je bilo v enakem obdobju takšnih nesreč 711, beležimo 28-odstotno zmanjšanje. “Omejitve hitrosti in predvsem njihovo dosledno spoštovanje, so ključnega pomena in namenjene naši lastni varnosti,” ob nižjih kaznih opozarjajo na AVK.
Višje pa bodo globe za uporabo mobilnega telefona med vožnjo, zvišujejo pa se tudi globe za kršitev prepovedi ustavljanja ali parkiranja na označenem mestu za invalide. Agencija za varnost prometa je vrsto let opozarjala na veliko tveganje, ki ga predstavlja uporaba mobilnih telefonov v prometu. Med vožnjo se ob uporabi mobilnega telefona reakcijski čas voznika namreč pomembno zmanjša, tveganje za nastanek prometne nesreče pa izjemno povečuje. Agencija za varnost prometa je že pred leti predlagala zvišanje globe in število kazenskih točk za uporabo mobilnega telefona med vožnjo (250 evrov in 3 kazenske točke). “Veseli nas, da je bil naš predlog v celoti sprejet,” so dejali.
Mobilni telefon sicer ne šteje med primarne vzroke za nastanek prometne nesreče, vendar pa je izjemno pomemben dejavnik tveganja za njihov nastanek. Če voznik na cesto ne gleda le pet sekund, pri hitrosti 60 km/h “na slepo” prevozi razdaljo več kot 83 metrov. Še večje tveganje pa je na avtocestah, kjer pri hitrosti 130 km/h v petih sekundah prevozi več kot 180 metrov, na hitri cesti pri vožnji 100 km/h pa prevozi 139 metrov. Gre za podobno tveganje, kot da bi takšno razdaljo prevozil z zaprtimi očmi. Voznik vozi z bistveno zmanjšano pozornostjo in s tem ogroža sebe in vse druge udeležence prometa. Policija je v letu 2020 ugotovila 36.771 kršitev glede uporabe mobilnega telefona med vožnjo, kar je sto odstotkov več kot leta 2012 (18.189).
Z novelo se urejajo tudi pogoji za udeležbo lahkih vozil v cestnem prometu
Glede novele zakona je pomembna še ureditev področja mikromobilnosti, za kar si je Agencija za varnost prometa prizadevala že dobri dve leti, ko je na ministrstvo za infrastrukturo naslovila predloge. Z novelo se tako določajo tudi pogoji za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu, kamor spadajo invalidski vozički ter skiroji in rolke na električni pogon. Vozniki teh vozil bodo morali voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni ali niso prevozne, pa bodo lahko vozili ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je največja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 kilometrov na uro. Voznik in potnik na kolesu in lahkem motornem vozilu, razen voznik invalidskega vozička na motorni pogon, morajo imeti do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado.
Agencija priporoča uporabo zaščitne čelade tudi po 18. letu starosti, enako, kot to ob vseh priložnostih priporočajo za kolesarje. Z vidika varnosti vseh udeležencev je pomembno, da mora imeti voznik lahkega motornega vozila ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgan na sprednji strani žaromet za osvetljevanje ceste, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo. Na zadnji strani lahkega motornega vozila mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pa rumene ali oranžne bočne odsevnike.
Strožje se ureja tudi obravnava voznikov, ki ne bodo upoštevali pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, nameščenih na vozilih s prednostjo za spremstvo in v spremstvu, ter tistih, ki se priključijo vozilu s prednostjo. Novela pa določa tudi primerno bočno razdaljo 1,5 metra pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, katerih konstrukcijska določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro. Razširjajo se nekatera pooblastila občinskih redarjev in cestninskih nadzornikov.
Na posebej označenih križiščih bo mogoče ob rdeči luči zaviti desno
Na slovenske ceste pa prihaja še ena novost, ki bo omogočala zavijanje desno ob rdeči luči, ob pogoju, da je smer prosta in je križišče opremljeno s primernim znakom. “Uvedba prometnega znaka za vožnjo v desno od rdeči luči na semaforju na označenih križiščih (vendar le, če je smer prosta) lahko pripomore k večji pretočnosti prometa, vendar pod pogojem, da bodo vozniki poznali pomen znaka in ga seveda tudi upoštevali,” so nam pojasnili. 
Po novem bo v določenih križiščih dovoljeno zavijanje desno pri rdeči luči. (Foto: Twitter)
Posebej morajo biti vozniki pozorni, da so ob tem manevru zavijanja stalno pozorni na pešce in druge udeležence v prometu (z obeh smeri), pred zavijanjem desno pa se morajo prepričati, da z njihove leve strani ne prihaja vozilo. “Prav gotovo bo potreben določen čas, da se vozniki na noviteto navadijo,” so še dejali. Da bodo vozniki poznali in upoštevali pomen novega prometnega znaka, bo potrebna preventivna in svetovalna aktivnost na področju ozaveščanja voznikov, ki jo bo gotovo izvajalo več deležnikov, od ministrstva za infrastrukturo, do AVP, Direkcije za infrastrukturo, Policije in drugih.
Nepravilni premiki z vozilom so najpogostejši vzroki za nesrečo
Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč v prvi polovici leta 2021 ostaja nepravilen premik z vozilom – zaradi omenjenega vzroka se je pripetilo 1.920 prometnih nesreč oziroma 27 odstotkov vseh nesreč. Sledi vzrok neprilagojena hitrost – 1.201 prometnih nesreč oziroma 17 odstotkov ter nepravilna stran oziroma smer vožnje – 1.078 prometnih nesreč oziroma 15 odstotkov. “Vozniki motornih vozil morajo vedno voziti skladno s cestnoprometnimi predpisi in pravili, ob doslednem upoštevanju razmer na cesti in hitrost prilagoditi le-tem,” so še opozorili na AVK. Omejitve hitrosti in predvsem njihovo dosledno spoštovanje, so ključnega pomena in namenjene naši lastni varnosti. Zmerno in odgovorno naj vozniki vozijo zato, ker so le tako najbolj odgovorni do sebe in drugih udeležencev v prometu, in z zavedanjem, da se objestna vožnja lahko konča usodno, ne zato, da jih ne doletijo globe.
Sara Rančigaj