fbpx

Slovenija ima najnižjo stopnjo revščine in socialne izključenosti otrok v EU!

Slika je simbolična (foto: Pixabay)

Stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti mlajših od 18 let je najvišja v enostarševskih družinah in v družinah, kjer je več vzdrževanih otrok. V družinah, kjer je delovna aktivnost nizka, je prav tako večja nevarnost socialne izključenosti otrok, to tveganje pa je višje tudi v družinah, kjer je vsaj en starš migrant, višji pa je tudi pri otrocih, katerih starši imajo nizko izobrazbo. Slovenija je na tem področju izjemno napredovala in se lahko ponaša z najnižjo stopnjo revščine in socialne izključenosti otrok v Evropi.

Leta 2020 je bila slaba četrtina (24,2 odstotka) otrok mlajših od 18 let ogroženih zaradi revščine ali socialne izključenosti v primerjavi z 21,7 odstotka delovno sposobnih odraslih starih med 18 in 64 leti in 20,4 odstotka starejših ljudi od 65 let.

Največje tveganje revščine ali socialne izključenosti so imela gospodinjstva, ki jih sestavlja ena oseba z vzdrževanimi otroki (42,1 odstotka), samske osebe (33,2 odstotka) in dva odrasla s tremi ali več vzdrževanimi otroki (29,6 odstotka). 71,9 odstotka prebivalstva, mlajšega od 60 let, ki živi v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo z vzdrževanimi otroki, je bilo v nevarnosti revščine.

Foto: Pixabay

50,5 odstotka otrok, katerih izobrazba staršev je bila nizka, je bilo v nevarnosti revščine v primerjavi s 7,7 odstotki otrok, katerih izobrazba staršev je bila visoka. Otroci z vsaj enim od staršev z migrantskim ozadjem so bili izpostavljeni večjemu tveganju revščine kot otroci, katerih starša sta bila oba rojena v opazovani državi (32,9 odstotka v primerjavi s 15,3 odstotka). 14,1 odstotka gospodinjstev, ki jih sestavljajo samske osebe z vzdrževanimi otroki, je bilo močno materialno ogroženih v primerjavi s 7,5 odstotka vseh gospodinjstev z vzdrževanimi otroki.

Otroci, ki odraščajo v revščini, imajo manj priložnosti v prihodnosti
Otroci, ki odraščajo v revščini in socialni izključenosti, imajo manj verjetnosti, da jim bo šlo dobro v šoli, bodo uživali v dobrem zdravju in uresničili svoj polni potencial pozneje v življenju, medtem ko so izpostavljeni večjemu tveganju, da bodo postali brezposelni, revni in socialno izključeni.

Slovensko predsedstvo je na področju odporne in vključujoče družbe v središče postavilo najranljivejše v naši družbi. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je izpostavil konferenco o jamstvih za otroke, na kateri je pozval k okrepitvi prizadevanj za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti v EU.

Od leta 2015 do leta 2020 je tveganje revščine in socialne izključenosti v EU padlo s 27,5 odstotka na 24,2 odstotka, povečala pa se je v Nemčiji, Luksemburgu, na Švedskem in v Franciji. Največjo razliko pri zmanjšanju revščine pa so zabeležile Madžarska, Romunija, Latvija, Litva in Bolgarija.

Delež otrok mlajših od 18 let, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost v letu 2015 in 2020 po državah. (Vir: Eurostat)

Najnižji delež otrok mlajših od 18 let, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost v letu 2020, je bil zabeležen v Sloveniji in je znašal 12,1 odstotka. Sloveniji sledijo Češka (12,9 odstotka), Danska (13,5 odstotka) in Finska (14,5 odstotka).

Delež otrok mlajših od 18 let, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost v letu 2020 po državah. (Vir: Eurostat)

Najvišji delež otrok mlajših od 18 let, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost v letu 2020, pa je bil zabeležen v Romuniji (41,5 odstotka), Bolgariji (36,2 odstotka), Španiji (31,8 odstotka), Grčiji (31,5 odstotka) in Nemčiji (25,1 odstotka).

Sara Rančigaj