Fotografije, ki so nastale ob zaključku pohoda Po poti spominov na prireditvi pri lovski koči na Kopitniku pri Hrastniku, so naravnost neokusne. Na njih je namreč mogoče videti nasmejane državljane, oborožene in oblečene v partizanske uniforme s simbolom rdeče zvezde, ki ponazarja simbol krvave in nasilne komunistične revolucije, ne manjkajo pa niti jugoslovanske zastave in harmonika. Še posebej je žalostno, da se takšne vrste zborovanja odvijajo glede na to, da so na Starem Hrastniku komunisti zverinsko pobili več deset tisoč Slovencev, Hrvatov in Nemcev. Združba, ki nedvomno ne sodi v današnji čas in resno ogroža ustavno ureditev naše države.
Glede sobotne prireditve je mogoče najti le skope podatke, in sicer, da je predstavljala zaključek pohoda Po poti spominov, na proslavi pa je spregovoril predsednik sveta ZZB za vrednote NOB Slovenije Blaž Kavčič, ki je nastopil v vlogi slavnostnega govornika. To, da se Kavčiču toži po starih časih, ni nič čudnega, saj predstavlja preverjen kader leve politične garniture. Gre namreč za nečaka pokojnega Nika Kavčiča, nekdanjega finančnika Udbe, ki je v najhujši svinčenih časih vzpostavil sistem vzporedne ekonomije v tujini in po davčnih oazah. In ravno Kavčič je resen kandidat za naslednika Tita Turnška na mestu predsednika zveze borcev, zato ne preseneča, da se ravno sedaj promovira po partizanskih proslavah.
Društvo za ureditev zamolčanih grobov je v zborniku z naslovom “Slovenija 1941-1948-1952: tudi mi smo umrli za domovino: zamolčani grobovi in njihove žrtve” razkrilo, da je v množičnih pobojih po vojni komunistična oblast v maju, juniju in juliju morila na različnih moriščih po Sloveniji. Največ žrtev je nastradalo na Teharju, v Laškem, Hrastniku in Kočevskem Rogu. Glede na to, da je v okolici Hrastnika, Trbovelj in Laškega mogoče videti številne globeli, udrtine, globoke soteske in opuščene rudniške rove, ni nič čudnega, da se je teren komunistični partiji zdel več kot primeren za pokop večjega števila ljudi, ki so bili pri oblasti označeni kot moteč dejavnik. Edino, kar je bilo potrebno narediti, je bilo, da se jih pripelje na kraj krvave morije, se jih umori ali pa se jih kar še žive zmeče v rove, kot je bilo mogoče videti v primeru Barbarinega rova.
Likvidacijski štab nastanjen v Pustovi hiši
Mimo teh krajev je bežalo okrog 30 tisoč civilistov s Hrvaške z domobranskim spremstvom, ki so bili prestreženi pri Košnici v Celju. Večina večje kolone Nemcev, ki so se predali pri Zidanem Mostu, približno 1.600 slovenskih domobrancev, ki so se pred mostom razbežali, in del vrnjenih Hrvatov je žalostno končalo v zasavskem hribovju. Pri tem je potrebno omeniti grobišče Stari Hrastnik z Brnico, kjer se nahaja Pustova kmetija s hišo in kozolcem. Kmetija je predstavljala 12. in 13. postajo križevega pota mučencev, ki so končali v teh moriščih. S takšnimi pustnimi paradami s simbolom rdeče zvezde, kakršna se je odvila pri lovski koči na Kopitniku, se naravnost norčujejo iz dejstva, da je bil štab, zadolžen za likvidacijo, nastanjen v Pustovi hiši. Kletne prostore hiše so uporabljali za slačenje, kozolec pa za namene “sojenja”. Nato so bile tukaj žrtve zvezane in postavljene v kolone, ki so jih vodili na hrib do gozda nad Brnico.
Najbrž ne bomo nikoli vedeli, kolikšna je dejanska številka pomorjenih, je pa naravnost nečloveško, da se v 21. stoletju v posmeh nič krivim žrtvam, med katerimi so bile tudi ženske, odvijajo rdečkaste parade. Maškare s simbolom sovražne vojske JLA skozi celo leto pozirajo po Sloveniji v jugoslovanskih uniformah, z orožjem, trofejnim in manj trofejnim, pa nihče nima ničesar proti, ko pa gre za Šiškove stražarje, pa je zgodba povsem drugačna, saj so ti nemudoma obtoženi poskusa rušenja Slovenije in spodkopavanja njene ustavne ureditve. Res neverjetno, kako prvorazredni so v Sloveniji vojščaki Tita Turnška.
Hana Murn