Javnost se te dni zgraža nad še enim življenjepisom t. i. “novega obraza”, v tem primeru LMŠ-jevega poslanca Aljaža Kovačiča. Ta je na odboru za šolstvo, kjer so obravnavali Pikalov protiustavni predlog o financiranju zasebnih osnovnih šol dejal: “Zasebnih šol v Sloveniji sploh ne bi smeli imeti.” Kot da bi šlo za besede nekoga iz radikalne Levice, le da je ta v stranki Marjana Šarca, kjer očitno nimajo nobenega spoštovanja do slovenske ustavnosti. Kovačičev življenjepis pa razkriva zelo ubog nabor delovnih izkušenj – te so večinoma iz delovanja na študentskih funkcijah.
V zadnjih letih vse več politikov na državni ravni razburja davkoplačevalce s svojim pomanjkanjem občutka za državljane in s svojo nekompetentnostjo. Takšni politiki se najpogosteje reklamirajo kot “novi obrazi”, ki naj bi bili sposobni rešiti stare probleme in so vključeni v t. i. instant stranke. Po enem mandatu, ki lahko ne traja do konca, se takšni politiki udobno namestijo v katero izmed državnih služb ali pa zamenjajo stranko.
Pri tem ne izstopa niti življenjepis poslanca državnega zbora Aljaža Kovačiča, izvoljenega na listi stranke LMŠ Marjana Šarca. Ta je rojen 7. junija 1989 in je leta 2012 na mariborski univerzi diplomiral iz zgodovine, leta 2016 pa je svojo izobrazbo nadgradil in si pridobil naziva magister profesor zgodovine in magister profesor pedagogike. A na tem področju ni nikoli deloval, očitno se mu je bolj splačalo ostati študentski funkcionar.
Aljaž Kovačič, magister profesor zgodovine in magister profesor pedagogike iz @StrankaLMS: "Zasebnih šol v Sloveniji sploh ne bi smeli imeti." Izjava, ki govori sama zase in na podlagi katere se ne smemo več čuditi, da koalicija ne želi izpolniti odločbe Ustavnega sodišča.#ZOFVI pic.twitter.com/NyU5a8y0g2
— SDS (@strankaSDS) July 2, 2019
Poleg študentskega dela kariero 5 let gradil v študentskih organizacijah
Med letoma 2009 in 2011 je deloval kot vodič po zbirki Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, med letoma 2011 in 2012 pa kot trener rokometa v Rokometnem klubu Jeruzalem Ormož. Ta dela je očitno opravljal še kot študent, po diplomi pa se je namesto za resno kariero raje odločil, da postane študentski funkcionar. Tako je med letoma 2013 in 2015 deloval kot sodelavec na oddelku za socialna in zdravstvena vprašanja Študentske organizacije Univerze v Mariboru, med letoma 2013 in 2015 je bil poslanec v študentskem zboru Študentske organizacije Univerze v Mariboru, od leta 2015 pa je zasedal kar tri različne funkcije. In sicer do leta 2017 funkciji člana sveta Vlade Republike Slovenije za mladino ter sekretarja na oddelku za socialna in zdravstvena vprašanja Študentske organizacije Univerze v Mariboru, do leta 2018 pa še funkcijo člana komisije za mladinske politike Mladinskega sveta Slovenije. Med letoma 2017 in 2018 je bil predsednik odbora za socialna in zdravstvena vprašanja Študentske organizacije Slovenije, leta 2018 pa je nastopil funkcijo poslanca državnega zbora.
Najbolj prekaljeni izkoriščevalci davkoplačevalskega denarja iz študentskih organizacij pogosto napredujejo v državno politiko
Kovačič pa še zdaleč ni edini, ki je iz študentskih organizacij napredoval v državno politiko. Eden vidnejših primerov je Jernej Štromajer iz vrst Socialnih demokratov Dejana Židana, ki se je v času svoje študentske “kariere” grdo opekel z afero Kampus. Štromajer je bil direktor zavoda Študentski kampus, ki pa je bil po vsej verjetnosti ustanovljen le zato, da so mu priskrbeli direktorsko funkcijo.
Na Nova24TV smo prav tako že pisali, kako se je vodja operativnega jedra stranke Verjamem Igorja Šoltesa pred volitvami leta 2014 Uroš Novak nato redno zaposlil na zavodu Študentski kampus. Politične aspiracije si je izpolnil tudi nekdanji predsednik študentskega zbora ŠOU Rok Hodej, ki je bil zaposlen v kabinetu bivšega predsednika Mira Cerarja, bivši predsednik ŠOS Mitja Urbanc pa je bil zaposlen v kabinetu ministrice Maje Makovec Brenčič na MIZŠ.
Študentske organizacije so črna luknja za denar davkoplačevalcev
A Kampus je le najvidnejši primer odtekanja denarja iz študentskih organizacij. Od naših virov smo namreč že pred časom izvedeli, da ima ŠOU s številnimi nekdanjimi študentskimi funkcionarji sklenjene mastne pogodbe o sodelovanju. Takrat smo izpostavili na primer Andreja Boleta, bivšega ministra za obštudijske dejavnosti, iz kvote skupine Povezani (že omenjeno operativno jedro Šoltesove stranke Verjamem), ki je imela pogodbo za 2.500 evrov mesečno. V ŠOU je bil, kot smo poročali, zadolžen zgolj za fizično prisotnost na študentskem kampusu. Študentski funkcionarji prav tako dobivajo honorarje tudi za številne neobjavljene raziskave. Kot smo tudi poročali, so v ŠOU zgolj v enem letu kar 85 tisoč evrov namenili raziskavam, ki jih javnosti nikoli niso predstavili. Vodja ene izmed takšnih raziskav je bil Klemen Balanč, ki je bil tudi na mestu predsednika ŠOS, raziskavo je pomagal izvesti inštitut IPM, ki ga vodi Domen Kos, takratni generalni sekretar ŠOS. Balanč še danes meni, da so rezultati raziskave poslovna skrivnost, ki je ŠOU ne sme razkriti javnosti. Velja poudariti, da v okviru tega “inštituta” deluje tudi Alem Maksuti, ki se v zadnjem času redno pojavlja na dogodkih zloglasne levičarske evroposlanke Tanje Fajon, kjer razpravljajo o tem, kako omejiti svobodo govora.
Rok Krajnc