fbpx

Ukrajinski znanstvenik dr. Gorešnik zavrača Kučanovo teorijo o deljeni krivdi

Ukrajinski znanstvenik dr. Jevgenij Gorešnik (foto: zajem zaslona)

24. februar je dan, ki je zaznamoval tako prebivalce Ukrajine kot vse Ukrajince, ki živijo drugje po svetu. Ruska invazija na Ukrajino in dogodki, ki so sledili, so opustošila mesta, v iskanju zavetja pred rusko destrukcijo pa je Ukrajino zapustilo že več kot 2,6 milijona Ukrajincev, ki so se razbežali po sosednjih državah, prišli pa so tudi v Slovenijo, ki jim je empatično ponudila pomoč, za kar je ukrajinski narod izredno hvaležen. Eden od mnogih Ukrajincev je tudi v Harkovu rojeni dr. Jevgenij Gorešnik, ki je na RTV Slovenija v intervjuju z dr. Jožetom Možino spregovoril o svojih občutkih in videnjih grozodejstev, ki se trenutno dogajajo v Ukrajini.  

Ukrajinski znanstvenik dr. Jevgenij Gorešnik v intervjuju na nacionalni televiziji z voditeljem dr. Jožetom Možino spregovori o svojem doživljanju in celo pričakovanju trenutne vojne v Ukrajini. Njegove besede so nabite s čustvi in veliko ljubeznijo do Ukrajine in ukrajinskega naroda, saj je Gorešnik velik domoljub in ruski napad doživlja kot hud vojni zločin proti svojemu ljudstvu in zemlji njegovih prednikov. Svojo mamo, ki je živela v Ukrajini, je uspel pripeljati v Slovenijo, saj se je bal za njeno varnost, o ostalih prebežnikih iz Ukrajine pravi, da gre večinoma za mame in otroke, saj moški ostajajo v Ukrajini in branijo državo.

Vojno je pričakoval
Dr. Gorešnik uvodoma pogovor začne s svojim spominom na prvi dan vojne, ki jo je na nek način pričakoval zaradi tednov zbiranja ruskih vojakov ob meji, prav tako pa so mu prijatelji noč pred napadom povedali, da so ruski vojaki dobili navodila za izklop svojih mobilnih telefonov, kar je jasen korak pred napadom. Gorešnikovi prijatelji so mu poročali o preživljanju svojih dni v zakloniščih, proste trenutke pa izkoristijo, da poročajo dogajanje zunanjemu svetu prek socialnih omrežjih. Gorešnika bolijo napadi na civiliste, na družine svojih prijateljev, na mesta, v katerih je bil rojen in je odraščal, saj kot je dejal, je bil to izjemno grd in brutalen napad na državo, ki na vojno nikoli ni bila pripravljena, niti o njej ni razmišljala, “napad na državo, ki je stremela k boljši prihodnosti, v smer Evrope”.

Zanikal je Kučanovo teorijo o deljeni krivdi za vojno
V nadaljevanju Putinove razloge za vojno primerja s Hitlerjevimi razlogi, ki jih je navajal v drugi svetovni vojni in ga imenuje z neonacistom. Pri tem se sklicuje na napad na porodnišnico v Mariupolju, za katerega je prepričan, da je česa takega zmožen samo “novodobni fašist, torej Putin”. Kljub visoki morali, ki jo imajo Ukrajinci v tem času, pa je pomembna tudi zunanja podpora sveta Ukrajini, ki jo Gorešnik pozdravlja, meni pa, da bi bilo s tako podporo in sankcijami možno preprečiti tudi vojno Rusije z Gruzijo leta 2008 in tudi vse ostale dogodke, ki so se zgodili, med drugim tudi aneksija Krima leta 2014. Kljub anketnim raziskavam, ki kažejo, da večina ruskega prebivalstva ima Rusijo za agresorja in želi, da se vojna konča, pa Gorešnik dvomi v to in trdi, da večina ruskih regij še vedno podpira to vojno. Voditelj Možina spomni tudi besede nekdanjega predsednika RS Milana Kučana, ki je na enem od protestov izjavil, da je krivda vedno deljena, vendar Gorešnik to zanika in trdi, da Ukrajina v tem primeru absolutno ni kriva, “saj je demokratična država že od razpada Sovjetske zveze izbrala demokratično smer in se ni približevala ozemljem sosednjih držav niti ni razvijala svoje vojaške moči”, je dejal Gorešnik in dodal, da se je to zgodilo kot odgovor na nasprotovanje Ukrajine Rusiji, da sledi njihovim pravilom.

Predstavnik Kulturnega društva Ljubljana-Kijev Jevgenij Gorešnik (Foto: STA)

Putin sovraži Ukrajino
Po osamosvojitvi Ukrajine se je soočala z demografsko zimo in drugačnim načinom življenja, veliko težav pa so jim povzročali tudi oligarhi, ki so za vsako ceno branili svojo lastnino v tako bogati deželi, kot je Ukrajina, pri čemer misli predvsem na korupcijo in kupovanje svojih pozicij. Ukrajina je bogata dežela; ima največje zaloge urana v Evropi in najbolj rodovitno zemljo, njihov edini “greh” je, pravi dr. Gorešnik, da vidi svojo prihodnost v demokraciji in Evropi, Putin pa skuša to preprečiti na najbolj agresiven način. Gorešnik misli celo, da Putin sovraži Ukrajino in ukrajinski narod. “Rusi ne poznajo drugega kot nasilja, s tem pa se ponašajo”. Ukrajinski znanstvenik pravi, da za prebivalce te dežele jezik ni predmet ločevanja, pojasnil pa je tudi neformalno kratenje številnih pravic Judom v Sovjetski zvezi, ki pa so v samostojni Ukrajini poleg vseh ostalih narodnosti postale enakovredne.

Sovjetska zveza moč centralizirala v vojaški industriji
Svoje življenje v Sovjetski zvezi je znanstvenik opisal kot življenje v nerazviti deželi, edino, čemur so posvetili pozornost, je bila vojaška moč in vojaška industrija, “vrednost televizorja v Sovjetski zvezi so bile tri povprečne plače, tako da je morala običajna družina dolgo zbirati denar za nakup televizorja, po napadu na Afganistan je celo prišlo do velikega pomanjkanja s hrano, so bile pa šole brezplačne in dobri dijaki so dobivali štipendijo, to je bil denar”. V nadaljevanju je povedal, da se je Ukrajina v času Stalina borila tudi s hudo lakoto, saj je Stalin v tujino v vojaško industrijske namene prodal vso hrano, proizvedeno na ukrajinskih tleh, Ukrajince pa pustil stradati, sledile so milijonske žrtve. Nadaljuje se z zgodovinskim dogodkom, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, po gostovih besedah je bilo takrat pod represijo 20 odstotkov prebivalstva Zahodne Ukrajine, kar pomeni, da se je z represijo soočila prav vsaka ukrajinska družina.

Begunci so mame in otroci, očetje branijo Ukrajino. (Foto: epa)

Pozitivno presenečen in hvaležen Sloveniji
Gorešnik je izrazil pozitivno presenečenje nad Slovenijo in njenim odzivom na vse, kar se je zgodilo in se dogaja, predvsem pa je pozitivno presenečen nad odzivom premierja Janeza Janše, ki je bil prvi evropski voditelj, ki je izrazil podporo Ukrajini za vstop v Evropsko unijo, “tudi podpora prebivalstva je precejšnja, dobivamo ogromno humanitarne pomoči“, je dejal Ukrajinec in dodal, da mu pomoč ponujajo tudi sosedje iz njegove vasi. Kot raziskovalec na Institutu Jožefa Stefana je spregovoril tudi o svojem raziskovanju na področju anorganske kemije in pohvalil izredno visok standard pogojev dela v Sloveniji v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, v katerih je delal. V zaključku je delil svojo željo po čim hitrejšem koncu vojne in z opozorilom svetu, da mora spregledati, da je “Rusija resen imperij zla, ki se mora spremeniti“.

Tanja Brkić